Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 5. september

05.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.

Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

—–

Umetnostni  zgodovinar  EMILIJAN  CEVC  je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.

Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.

—–

Operni pevec DANILO  MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 5. september

05.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Historično društvo za Kranjsko, Emilijan Cevc, Danilo Merlak

Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.

Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobno. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

—–

Umetnostni  zgodovinar  EMILIJAN  CEVC  je leta 1952 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem poznejšem delu se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti pri nas, predvsem kiparstvu, raziskoval  obdobje med gotiko in barokom, spremljal sodobne umetnostne pojave in med drugim objavil obširen pregled sodobne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravi različnih razstav v Ljubljani in drugod, pisal spremna besedila za kataloge ter razprave o etnografskih in arheoloških vprašanjih.

Od leta 1950 je bil sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter  vrsto let  profesor za zgodovino in varstvo sakralne umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani. Prejel je več uglednih priznanj, med njimi Steletovo in Herderjevo nagrado, ter leta 2001 najvišje stanovsko priznanje, nagrado Izidorja Cankarja. Umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Emilijan Cevc se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.

—–

Operni pevec DANILO  MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.


12.06.2022

Na današnji dan 12. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.06.2022

Na današnji dan 11. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.06.2022

Na današnji dan 10. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.06.2022

Na današnji dan 9. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.06.2022

Na današnji dan 8. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.06.2022

Na današnji dan 7. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.06.2022

Na današnji dan 6. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.06.2022

Na današnji dan 5. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.06.2022

Na današnji dan 4. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.06.2022

Na današnji dan 3. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.06.2022

Na današnji dan 2. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.06.2022

Na današnji dan 1. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.05.2022

Na današnji dan, 31. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.05.2022

Na današnji dan 30. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.05.2022

Na današnji dan 29. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.05.2022

Na današnji dan 28. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.05.2022

Na današnji dan 27. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.05.2022

Na današnji dan 26. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.05.2022

Na današnji dan 25. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.05.2022

Na današnji dan, 24. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 45 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov