Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Mandelc, Joseph Zalar, Emil Medvešček

Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da bi odprl tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 444-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.

Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige  izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.

—–

Društveni  delavec  JOSEPH  ZALAR  se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1899 izselil v Forest City v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Sprva je delal v premogovniku, leta 1909 pa je postal glavni tajnik Kranjske slovenske katoliške jednote in jo vodil več kot petdeset let. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega narodnega sveta, med drugo pa funkcionar Jugoslovanskega pomožnega odbora. Nasprotoval je resoluciji Slovensko-ameriškega narodnega sveta, v kateri je ta pozival zavezniške vlade, naj Osvobodilno fronto in partizanske enote priznajo kot osvobodilno vojsko. Joseph Zalar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Dolu pri Borovnici.

—–

Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji po večini klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in  neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.

Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti –  ta je bila znana po številnih mesnicah –  ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)

—–

Arhitekt  EMIL  MEDVEŠČEK  je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana.

Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.