Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Mandelc, Joseph Zalar, Emil Medvešček
Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da bi odprl tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 444-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.
Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.
—–
Društveni delavec JOSEPH ZALAR se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1899 izselil v Forest City v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Sprva je delal v premogovniku, leta 1909 pa je postal glavni tajnik Kranjske slovenske katoliške jednote in jo vodil več kot petdeset let. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega narodnega sveta, med drugo pa funkcionar Jugoslovanskega pomožnega odbora. Nasprotoval je resoluciji Slovensko-ameriškega narodnega sveta, v kateri je ta pozival zavezniške vlade, naj Osvobodilno fronto in partizanske enote priznajo kot osvobodilno vojsko. Joseph Zalar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Dolu pri Borovnici.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji po večini klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
Arhitekt EMIL MEDVEŠČEK je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana.
Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Mandelc, Joseph Zalar, Emil Medvešček
Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da bi odprl tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 444-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.
Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.
—–
Društveni delavec JOSEPH ZALAR se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1899 izselil v Forest City v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Sprva je delal v premogovniku, leta 1909 pa je postal glavni tajnik Kranjske slovenske katoliške jednote in jo vodil več kot petdeset let. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega narodnega sveta, med drugo pa funkcionar Jugoslovanskega pomožnega odbora. Nasprotoval je resoluciji Slovensko-ameriškega narodnega sveta, v kateri je ta pozival zavezniške vlade, naj Osvobodilno fronto in partizanske enote priznajo kot osvobodilno vojsko. Joseph Zalar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Dolu pri Borovnici.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji po večini klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
Arhitekt EMIL MEDVEŠČEK je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana.
Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov