Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Peter Alkantra Mislej, Milan Osredkar, Miro Košak
Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju. Pozneje se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelja njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
Fizik MILAN OSREDKAR je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je med letoma 1963 in 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.
Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani Ljubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942.
Milan Osredkar je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan lpred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice. V domačih in tujih medicinskih časopisih je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov