Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov