Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Leopold Layer, Stane Sever

LEOPOLD  LAYER  je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po smrti osrednjih baročnih slikarjev ljubljanskega središča. Izoblikoval je osebno obrazno tipiko, osvetlil po Metzingerju prevzet kolorit ter v cerkvene slike vnesel žanrske in krajinske podrobnosti in portret.  Delal je tudi v romarski cerkvi na Brezjah in povod za njegovo tamkajšnjo slikarijo je dokaj zanimiv.

Pomanjkanje slikarskih naročil v času Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve v sredini 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem. Leopold Layer se je rodil na današnji dan leta 1752 v Kranju.

—–

V 18. stoletju je bilo delo otrok v tovarnah nekaj samoumevnega, a zaradi širjenja nalezljivih bolezni med njimi je bil avstrijski cesar Jožef II. vendarle prisiljen, da je z odlokom, izdanim na današnji dan leta 1786 določil,  pravila v zvezi z otroškim delom. Tako je predpisal, da je treba v tovarnah zaposlene dečke in deklice v spalnicah ločiti, da mora imeti vsak otrok svojo posteljo, da se morajo enkrat na teden umiti in počesati, da morajo vsakih osem dni dobiti sveže osebno perilo ter da jim je treba enkrat na mesec zamenjati rjuhe.

Okrožni fizik oziroma higienik (nekakšen »sanitarni inšpektor« v današnjem pomenu) je moral otroke pregledati vsaj dvakrat na leto in ustrezno ukrepati, nad izvajanjem cesarjevega odloka pa so bdeli okrožni uradi, krajevna oblast in duhovščina. S tem odlokom se je v Avstriji in tako tudi v naših krajih začela tovarniška zakonodaja, njegova slaba stran pa je bila, da se ni dotaknil delovnega časa otrok in vrste del, za katera jih lahko zaposlijo.

—–

Igralec STANE  SEVER je svojo gledališko pot začel na amaterskih odrih, leta 1937 pa je bil stalno angažiran v ljubljanski Drami. V treh desetletjih umetniškega dela je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog ter sodeloval v številnih radijskih in prvih televizijskih igrah. Kmalu po prihodu v Dramo se je uvrstil med vodilne igralce, po letu 1945 pa je postal naš najuglednejši gledališki umetnik.

V začetku je veljal za mojstrskega interpreta mračnih spletkarjev, kmalu pa je pokazal enak dar za visoko tragedijo in sodobno dramo, še posebej za komedijo in grotesko. Stane Sever je bil neprekosljiv v interpretacijah Cankarjevih in Shakespearjevih odrskih podob. Posebna dragocenost njegovega igralstva je bila prav njegova raznovrstnost, saj je bil kot interpret najresnobnejših vlog skoraj neprepoznaven, ko je nastopal v razigranih komedijah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. V letih 1949 in 1959 je dobil Prešernovo nagrado.

V spomin na tega našega velikega dramskega umetnika so ustanovili sklad, ki podeljuje »Severjeve nagrade« za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, za nadarjene študente gledališke igre ter za igralske dosežke na ljubiteljskih odrih.