Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič

 Kemik  KRIŠTOF  CAZAFURA  je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.

—–

Zdravnik  higienik  in zgodovinar  zdravstva  IVAN  LOGAR  je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo  uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.

V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.

—–

Slikar, grafik in ilustrator  IVAN  SÉLJAK  ČOPIČ  se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji.  Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.

Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.