Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov