Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krištof Cazafura, Ivan Logar, František Čap, Ivan Seljak Čopič
Kemik KRIŠTOF CAZAFURA je študiral na univerzi v Rimu in leta 1921 tam tudi doktoriral. Do začetka druge svetovne vojne je delal v Mariboru kot tehnični vodja v tovarni Zlatorog in v rafineriji zlata. Ob zasedbi mesta so ga Nemci izgnali; odšel je v Ljubljano, tam pa so ga zaprli fašisti. Leta 1947 je postal glavni direktor plana pri Direkciji kemične industrije v Ljubljani. Bil je tudi znanstveni sodelavec na metaluškem inštitutu in prijavil več patentov za postopke luženja različnih rud. Na tehniški visoki šoli in na montanističnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval tudi anorgansko kemijo. Kot član komisije za nomenklaturo in terminologijo je prispeval k bogatenju slovenske kemijske kulture. Krištof Cazafura se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rovinju na Hrvaškem.
—–
Zdravnik higienik in zgodovinar zdravstva IVAN LOGAR je študiral v Ljubljani in Zagrebu ter v letih od 1937 do 45 delal v Ljubljani kot mestni fizik. Po drugi svetovni vojni se je na ljubljanski šolski polikliniki posvečal razvoju in organizaciji šolske medicine, leta 1962 pa je v Zagrebu končal specializacijo iz šolske higiene. Kot prvi slovenski športno-šolski zdravnik je sodeloval pri ustanavljanju sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in v uredništvu njenega glasila. Objavljal je članke s področja šolske higiene in športne medicine, preučeval zgodovino zdravstva na Slovenskem in zgodovino naravoslovja. Ivan Logar se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Čáchovicah na Češkem rodil filmski režiser FRANTIŠEK ČAP. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je emigriral v Zvezno republiko Nemčijo, tri leta pozneje pa je prišel v Jugoslavijo. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega stila. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatične situacije.
V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, s filmom “Trenutki odločitve” pa je dve leti pozneje posegel v tematiko narodnoosvobodilnega boja in izvirno predstavil nasprotje med partizanskim gibanjem in belogardizmom. Za ta filma je režiser František Čap na dveh puljskih filmskih festivalih dobil najvišjo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov