Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek

Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.

Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.

—–

Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.   

Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.

—–

JANEZ  ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Arheologinja  VERA  KOLŠEK  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.