Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

2. marec

02.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek

Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.

Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.

—–

Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.   

Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.

—–

JANEZ  ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Arheologinja  VERA  KOLŠEK  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

2. marec

02.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek

Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.

Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.

—–

Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.   

Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.

—–

JANEZ  ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Arheologinja  VERA  KOLŠEK  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

6. februar - dr. Bogdan Derč in 90 let posvetovalnice za matere z dojenčki v Ljubljani

Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

5. februar - prva policistka v Kraljevini Jugoslaviji in kaj je imel pri tem dr. Anton Korošec ?

Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

4. februar - prva slovenska opereta

Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

3. februar - Anton Okrogar Nestl (1923 -1955) upornik proti nacizmu, partizanski poveljnik

700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

2. februar - dr. France Bučar (1923 - 2015) od disidenta do državnika

Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

1. februar - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Janko Pleterski

Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.01.2023

31. januar - Tomaš G. Masaryk, častni doktor Univerze v Ljubljani

Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.01.2023

30. januar - 30 let slovenske vojne mornarice

Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

29. januar - France Forstnerič (1933 - 2007) »Jaz pa se hočem posloviti vedno zjutraj in začeti dan na novo«

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

28. januar - Smiljan Rozman (1927-2007) in novele iz vsakdanjih okolij

Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

27. januar - dr. Matija Slavič (1877-1958) borec za Prekmurje in rektor ljubljanske univerze

Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

26. januar - “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem


22.01.2023

25. januar - Ivan Trinko Zamejski "oče beneških Slovencev"

Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

24. januar - Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva

Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

21. januar - prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

20. januar - zabavno-poučni list "Dom in svet"

O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

19. januar - Karel Ozvald (1873-1946) in katedra za pedagogiko

Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov