Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

2. marec

02.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek

Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.

Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.

—–

Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.   

Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.

—–

JANEZ  ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Arheologinja  VERA  KOLŠEK  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

2. marec

02.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Joža Lovrenčič, Jože Moškrič, Janez Rohaček, Vera Kolšek

Pesnik, dramatik in publicist JOŽA LOVRENČIČ velja za enega vidnejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka “Deveta dežela” pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi.

Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa “Trentarski študent”. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo.

—–

Dramatik in pesnik JOŽE MOŠKRIČ se je rodil na današnji dan leta 1902 v Dobrunjah pri Ljubljani. Kot delavec v tiskarni je postal sindikalni zaupnik in bil med organizatorji stavke grafikov v Ljubljani leta 1930. Organiziral je ilegalno komunistično tiskarno in bil zato leta 1940 zaprt. Ob okupaciji se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, v začetku leta 1943 pa so ga aretirali pripadniki prostovoljne protikomunistične milice in ga ustrelili.   

Moškričevo literarno delo je tesno povezano z njegovim sindikalnim oziroma političnim delovanjem. Največji uspeh je dosegel z igrama “Rdeče rože” in “Borba za kruh” ter s komedijo “Razkrinkana morala”. Njegova najboljša igra pa je “Dani se”. Literarno delo Jožeta Moškriča ima vrednost predvsem v okviru delavskega gibanja.

—–

JANEZ  ROHAČEK je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1946 pa se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost in leta 1951 na njej diplomiral. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Arheologinja  VERA  KOLŠEK  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.


15.01.2023

18. januar - "priznanje za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

17. januar - dr. Ivan Vidav (1918-2015) zapisan matematični znanosti

Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.01.2023

16. januar - Vinko Vodopivec (1878-1952) ustvarjalna moč glasbenega samouka

Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu


15.01.2023

15. januar - dr. Rajko Pavlovec (1932-2013) paleontolog, preučevalec davnega življenja

Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

14. januar  - Zlatan Vauda (1923-2010) glasbeni ustvarjalec v Srbiji

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi


08.01.2023

13. januar - stavka leta 1958, ki jo je bila oblast pripravljena zatreti tudi s silo

Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline


08.01.2023

12. januar - Evgen Bergant, novinar zapisan športu

Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva


08.01.2023

11. januar - knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi

Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade


08.01.2023

10. januar - Minka Skaberne (1882- 1965) pionirsko delo za slepe in slabovidne

Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

9. januar - "Buči morje adrijansko"

Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka


02.01.2023

8. januar - spomin na Pohorski bataljon

Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

5. januar - živlljenje Angele Vode (1892-1985)

Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


02.01.2023

3. januar - prizadevanja učiteljice Janje Miklavčič (1863-1952)

Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka


02.01.2023

2. januar - raziskovalec preteklosti gorenjskih mest in trgov

Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost


29.01.2023

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.12.2022

1. januar - novo leto, novi koledar

Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.01.2023

31. december - prve šolske mlečne kuhinje pri nas

Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo


Stran 34 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov