Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

7. marec

07.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Grafenauer, Gvido Vesel, prva zbirka Narodne galerije

Literarni zgodovinar in etnolog IVAN GRAFENAUER  se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Veliki vasi v Ziljski dolini. Na Dunaju je študiral slavistiko in germanistiko in tam tudi doktoriral, nato pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Leta 1951 je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje in bil njegov upravnik do smrti. Leta 1964 je bil izvoljen za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Ivan Grafenauer sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike v prvi polovici 20. stoletja. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske plati.

—–

Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

GVIDO  VESEL  je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.

Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil možen le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je naraslo, pa tudi obisk razstave se je povečal.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

7. marec

07.03.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Grafenauer, Gvido Vesel, prva zbirka Narodne galerije

Literarni zgodovinar in etnolog IVAN GRAFENAUER  se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Veliki vasi v Ziljski dolini. Na Dunaju je študiral slavistiko in germanistiko in tam tudi doktoriral, nato pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Leta 1951 je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje in bil njegov upravnik do smrti. Leta 1964 je bil izvoljen za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Ivan Grafenauer sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike v prvi polovici 20. stoletja. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske plati.

—–

Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

GVIDO  VESEL  je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.

Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil možen le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je naraslo, pa tudi obisk razstave se je povečal.


26.02.2023

27. februar - 130 let od ustanovitev Slovenskega planinskega društva

Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah


17.02.2023

26. februar - Jože Tisnikar, umetnik temnega modernizma

Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

25. februar - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah

Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


17.02.2023

22. februar - pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli, začetnik modernega turizma na Bledu

Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

21. februar - 90 let ljubljanskega Nebotičnika

Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji


17.02.2023

20. februar -  Viktor Parma, pravnik in skladatelj

Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

19. februar - 30 let Slovenske škofovske konference 

Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

18. februar - pred 100 leti se je rodil Bojan Štih, zapisan gledališču in filmu

Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

16. februar - lakota pospeši pridelavo krompirja

Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo


10.02.2023

15. februar - leta 1952 snežno neurje s plazovi v Posočju

Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila


10.02.2023

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

13. februar - prvi državni rekord v smučarskih skokih – 9 metrov

Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

12. februar - Franc Aichholzer in dvojezično šolstvo na Koroškem

Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

11. februar - ljubljanski zvonovi v južni Afriki

Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

9. februar - Pavel Kêrnjak in koroško zborovsko izročilo

Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

8. februar - pred 100 leti se je rodil slikar in ilustrator Janez Vidic

»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov