Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Grafenauer, Gvido Vesel, prva zbirka Narodne galerije

Literarni zgodovinar in etnolog IVAN GRAFENAUER  se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Veliki vasi v Ziljski dolini. Na Dunaju je študiral slavistiko in germanistiko in tam tudi doktoriral, nato pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Leta 1951 je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje in bil njegov upravnik do smrti. Leta 1964 je bil izvoljen za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Ivan Grafenauer sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike v prvi polovici 20. stoletja. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske plati.

—–

Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

GVIDO  VESEL  je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.

Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil možen le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je naraslo, pa tudi obisk razstave se je povečal.