Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jurij Slatkonja, Jožef Burger, Janko Grazer, podložniki napadejo ižanski grad

Glasbenik, humanist in škof  JURIJ  SLATKONJA  je  leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«.  Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan leta 1456 v Ljubljani.

—–

Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan pred 172-imi leti zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik  Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:

»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«

Vojaki, ki so prišli naslednje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.

—–

Nabožni pisec in prevajalec  JOŽEF  BURGER  je po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1836 postal župnik v Šmartnem pri Litiji. Že kot bogoslovec je bil vnet privrženec metelčice, črkopisa, ki naj bi s predelavo in uporabo nekaterih cirilskih in grških črk dal vsakemu glasu posebno znamenje in tako nadomestil tedaj veljavno bohoričico. Metelčico je branil tudi v tako imenovani »abecedni vojni« ali »črkarski pravdi«  in v tem črkopisu objavljal nabožna besedila. Po mladostnih pesniških poskusih je iz nemščine prevedel tri mladinske vzgojne povesti in z njimi pripravil pot prvi slovenski povesti »Sreča v nesreči« Janeza Ciglerja. Jožef Burger se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Krašnji v okolici Domžal.

—–

Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.