Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov