Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Kraljestvo »Nova Ilirija«, slovenskogoriško sadjarsko znanje seglo do Pariza in Petrograda, pesnik Goriških brd, basist širokega slovesa

Habsburška monarhija je s cesarskim patentom s 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranila ime Ilirija. Tako imenovano »Novo Ilirijo« so povzdignili v kraljestvo, cesar pa si je v zbirko naslovov dodal še »kralj Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so jo posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni izmed dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.
Ilirija pa ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 pa so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije; pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi iz leta 1849.
—–

Sadjar in vinogradnik Dominik Čolnik si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem  liceju ter na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in njene podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je približno 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska  sortna  imena,  izkušnje  pa  objavljal  v  časniku  Novice  ter  v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil. Redno je razstavljal na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike sadnega drevja in vinske trte  je na teh razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah.

—–

Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu.

Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.

Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.

Tako je zapisal v svoji pesmi Eros - Tanatos. V Gradnikovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –  je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je   nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete.  Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama.

—–

Basist ter operni in koncertni pevec Ladko Korošec je v Ljubljani obiskoval dramsko šolo ter poklicno nastopal v tamkajšnji Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416-krat. Za svoje delo je trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo. O svojih gostovanjih je napisal tudi knjigo z naslovom »Na tista lepa pota«. Operni in koncertni pevec Ladko Korošec se je rodil pred sto leti v Zagorju ob Savi.