Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Švedski plemič in pesnik slovenskega rodu, vzgojitelj prvega povojnega rodu naših dramskih igralcev, od Knafljevega štipendista do diplomata, strokovnjak za srednjeveško numizmatiko
Pesnik Carl Johan Gustaf Snoilsky je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem “Laibach”, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil leta 1841 v Stockholmu.
_______
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja. Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Rodil se je leta 1888 na Rakeku.
_______
Diplomat Ivan Perne je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot častnik avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu in bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
_______
Numizmatik Egon Baumgartner se je rodil leta 1894. Kot nekdanji vojaški uslužbenec je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Švedski plemič in pesnik slovenskega rodu, vzgojitelj prvega povojnega rodu naših dramskih igralcev, od Knafljevega štipendista do diplomata, strokovnjak za srednjeveško numizmatiko
Pesnik Carl Johan Gustaf Snoilsky je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem “Laibach”, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil leta 1841 v Stockholmu.
_______
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja. Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Rodil se je leta 1888 na Rakeku.
_______
Diplomat Ivan Perne je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot častnik avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu in bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.
_______
Numizmatik Egon Baumgartner se je rodil leta 1894. Kot nekdanji vojaški uslužbenec je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov