Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma
Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.
__________
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in bandere.
__________
Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.
__________
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma
Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.
__________
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in bandere.
__________
Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.
__________
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov