Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pesniška naveza s Srečkom Kosovelom, vrhunski literat v povojni osami, prelomni trenutek slovenske politične zgodovine, slovenščina prvič na Evroviziji
Leta 1881 se je v Rogatcu rodil pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Dragan Karel Šanda. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato je na Dunaju študiral slovenščino, francoščino in nemščino. Od leta 1919 je poučeval na ljubljanski realki, kjer je bil nekaj časa literarni mentor Srečku Kosovelu. Leta 1932 so ga zaradi političnih razlogov predčasno upokojili. Dragan Karel Šanda je objavil zbirko "Poezije", med drugim pa je napisal tudi romantično-klasicistično tragedijo Lepa Vida in pet zgodovinskih tragedij.
Leta 1888 se je v Mariboru rodil pisatelj in dramatik Stanko Majcen, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zoré in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in tam tudi doktoriral. Leta 1924 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru, štiri leta za vodjo kabineta notranjega ministrstva v Beogradu, leta 1935 pa za podbana Dravske banovine v Ljubljani. Objavljal je strokovne članke o razliki med policijsko in pravno državo. Majcnovo literarno delo je nastajalo v dveh obdobjih, veliko stvaritev pa je ostalo v rokopisu. Znana so njegova dela Brez sveče, Ženin na Mlaki, Bogar Meho in Marija ter Življenjepis Svete Terezije Jezusove. Po drugi svetovni vojni sta se z ženo – sin Fedor je kot pripadnik slovenskih četnikov izginil leta 1945 – zaradi prisilne izselitve iz stanovanja v Ljubljani preselila v dom njegovih staršev v Maribor. Živel je pod nadzorom politične policije, v pomanjkanju in odmaknjenosti. Leta 1967 je Marja Borštnik izdala prvo knjigo njegovih Izbranih del pri mariborski Založbi Obzorja, ki jo je tedaj vodil Jože Košar. Za vrnitev Stanka Majcna v javno življenje Maribora so leta 1970 poskrbeli člani uredništva literarne revije Dialogi – Andrej Brvar, Vladimir Gajšek, Drago Jančar in Tone Partljič. Ta je njegovo življenje opisal v literarnem delu, zelo zanimiva pripoved pa je tudi delo Zorka Simčiča z naslovom: Pogovori z Majcnom.
Slovenci so 29. oktobra 1918 na veliki manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi slovenskih dežel z razpadlo Avstro-Ogrsko in razglasili združitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odcepitev od habsburške monarhije in vključitev v Državo SHS je še istega dne razglasil tudi hrvaški sabor. V Ljubljani se je zbralo približno 50 tisoč ljudi, med njimi tudi skoraj dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar prelomil sabljo ter tako odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Prelomni trenutek slovenske zgodovine so počastili vodilni politiki, med katerimi so bili slavnostni govornik, predstavnik slovenskega narodnega sveta Ivan Hribar, predstavnik Jugoslovanskega kluba in Slovenske ljudske stranke dr. Lovro Pogačnik, namestnik kranjskega deželnega glavarja dr. Karel Triller, predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Josip Kopač, ljubljanski župan in načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Ivan Tavčar ter ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec, saj se je prvega decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pevka zabavne glasbe Berta Ambrož je po študiju na glasbeni šoli v Kranju leta 1965 uspešno nastopila na festivalu Slovenska popevka ter na jugoslovanskem popevkarskem festivalu v Opatiji. Za njeno kariero je bilo zelo pomembno naslednje leto, saj je bila izbrana za jugoslovansko zastopnico na velikem Evrovizijskem festivalu v Luksemburgu. S pesmijo Mojmirja Sepeta in Elze Budau »Brez besed« je zasedla odlično sedmo mesto; to je bila tudi prva na tem festivalu zapeta pesem v slovenščini. Po tem uspehu je na različnih festivalih uspešno nastopala še nekaj let, potem pa je kariero – ko je bila v vrhu naših pevcev zabavne glasbe – prehitro in nepričakovano končala. Berta Ambrož se je rodila na današnji dan leta 1944 v Stražišču pri Kranju.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pesniška naveza s Srečkom Kosovelom, vrhunski literat v povojni osami, prelomni trenutek slovenske politične zgodovine, slovenščina prvič na Evroviziji
Leta 1881 se je v Rogatcu rodil pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Dragan Karel Šanda. Gimnazijo je končal v Mariboru, nato je na Dunaju študiral slovenščino, francoščino in nemščino. Od leta 1919 je poučeval na ljubljanski realki, kjer je bil nekaj časa literarni mentor Srečku Kosovelu. Leta 1932 so ga zaradi političnih razlogov predčasno upokojili. Dragan Karel Šanda je objavil zbirko "Poezije", med drugim pa je napisal tudi romantično-klasicistično tragedijo Lepa Vida in pet zgodovinskih tragedij.
Leta 1888 se je v Mariboru rodil pisatelj in dramatik Stanko Majcen, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zoré in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in tam tudi doktoriral. Leta 1924 je bil imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru, štiri leta za vodjo kabineta notranjega ministrstva v Beogradu, leta 1935 pa za podbana Dravske banovine v Ljubljani. Objavljal je strokovne članke o razliki med policijsko in pravno državo. Majcnovo literarno delo je nastajalo v dveh obdobjih, veliko stvaritev pa je ostalo v rokopisu. Znana so njegova dela Brez sveče, Ženin na Mlaki, Bogar Meho in Marija ter Življenjepis Svete Terezije Jezusove. Po drugi svetovni vojni sta se z ženo – sin Fedor je kot pripadnik slovenskih četnikov izginil leta 1945 – zaradi prisilne izselitve iz stanovanja v Ljubljani preselila v dom njegovih staršev v Maribor. Živel je pod nadzorom politične policije, v pomanjkanju in odmaknjenosti. Leta 1967 je Marja Borštnik izdala prvo knjigo njegovih Izbranih del pri mariborski Založbi Obzorja, ki jo je tedaj vodil Jože Košar. Za vrnitev Stanka Majcna v javno življenje Maribora so leta 1970 poskrbeli člani uredništva literarne revije Dialogi – Andrej Brvar, Vladimir Gajšek, Drago Jančar in Tone Partljič. Ta je njegovo življenje opisal v literarnem delu, zelo zanimiva pripoved pa je tudi delo Zorka Simčiča z naslovom: Pogovori z Majcnom.
Slovenci so 29. oktobra 1918 na veliki manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali državnopravne vezi slovenskih dežel z razpadlo Avstro-Ogrsko in razglasili združitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odcepitev od habsburške monarhije in vključitev v Državo SHS je še istega dne razglasil tudi hrvaški sabor. V Ljubljani se je zbralo približno 50 tisoč ljudi, med njimi tudi skoraj dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar prelomil sabljo ter tako odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Prelomni trenutek slovenske zgodovine so počastili vodilni politiki, med katerimi so bili slavnostni govornik, predstavnik slovenskega narodnega sveta Ivan Hribar, predstavnik Jugoslovanskega kluba in Slovenske ljudske stranke dr. Lovro Pogačnik, namestnik kranjskega deželnega glavarja dr. Karel Triller, predstavnik Jugoslovanske socialdemokratske stranke Josip Kopač, ljubljanski župan in načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Ivan Tavčar ter ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec, saj se je prvega decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pevka zabavne glasbe Berta Ambrož je po študiju na glasbeni šoli v Kranju leta 1965 uspešno nastopila na festivalu Slovenska popevka ter na jugoslovanskem popevkarskem festivalu v Opatiji. Za njeno kariero je bilo zelo pomembno naslednje leto, saj je bila izbrana za jugoslovansko zastopnico na velikem Evrovizijskem festivalu v Luksemburgu. S pesmijo Mojmirja Sepeta in Elze Budau »Brez besed« je zasedla odlično sedmo mesto; to je bila tudi prva na tem festivalu zapeta pesem v slovenščini. Po tem uspehu je na različnih festivalih uspešno nastopala še nekaj let, potem pa je kariero – ko je bila v vrhu naših pevcev zabavne glasbe – prehitro in nepričakovano končala. Berta Ambrož se je rodila na današnji dan leta 1944 v Stražišču pri Kranju.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov