Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

20. januar

20.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. France Bučar leta 1988 v evropskem parlamentu s svojo oceno razmer v nekdanji Jugoslaviji, o družbeni vlogi sociologije, protesti proti vojni in bedi, režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«

Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.

Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej podonavski monarhiji. To protestno gibanje je dokazovalo, da so ljudje naveličani dolgotrajne morije, hkrati pa je napovedovalo spremembe, ki bodo sledile, ko bo orožje končno utihnilo.

Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil pred 85-imi leti v Ljubljani.

Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava, ne le stalno kršenje temeljnih človekovih pravic – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. Posnetek. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

20. januar

20.01.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. France Bučar leta 1988 v evropskem parlamentu s svojo oceno razmer v nekdanji Jugoslaviji, o družbeni vlogi sociologije, protesti proti vojni in bedi, režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«

Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.

Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej podonavski monarhiji. To protestno gibanje je dokazovalo, da so ljudje naveličani dolgotrajne morije, hkrati pa je napovedovalo spremembe, ki bodo sledile, ko bo orožje končno utihnilo.

Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil pred 85-imi leti v Ljubljani.

Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava, ne le stalno kršenje temeljnih človekovih pravic – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. Posnetek. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.


17.02.2023

26. februar - Jože Tisnikar, umetnik temnega modernizma

Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

25. februar - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah

Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


17.02.2023

22. februar - pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli, začetnik modernega turizma na Bledu

Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

21. februar - 90 let ljubljanskega Nebotičnika

Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji


17.02.2023

20. februar -  Viktor Parma, pravnik in skladatelj

Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

19. februar - 30 let Slovenske škofovske konference 

Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

18. februar - pred 100 leti se je rodil Bojan Štih, zapisan gledališču in filmu

Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

16. februar - lakota pospeši pridelavo krompirja

Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo


10.02.2023

15. februar - leta 1952 snežno neurje s plazovi v Posočju

Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila


10.02.2023

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

13. februar - prvi državni rekord v smučarskih skokih – 9 metrov

Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

12. februar - Franc Aichholzer in dvojezično šolstvo na Koroškem

Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

11. februar - ljubljanski zvonovi v južni Afriki

Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

9. februar - Pavel Kêrnjak in koroško zborovsko izročilo

Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

8. februar - pred 100 leti se je rodil slikar in ilustrator Janez Vidic

»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov