Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Bučar leta 1988 v evropskem parlamentu s svojo oceno razmer v nekdanji Jugoslaviji, o družbeni vlogi sociologije, protesti proti vojni in bedi, režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«
Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej podonavski monarhiji. To protestno gibanje je dokazovalo, da so ljudje naveličani dolgotrajne morije, hkrati pa je napovedovalo spremembe, ki bodo sledile, ko bo orožje končno utihnilo.
Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil pred 85-imi leti v Ljubljani.
Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava, ne le stalno kršenje temeljnih človekovih pravic – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. Posnetek. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Bučar leta 1988 v evropskem parlamentu s svojo oceno razmer v nekdanji Jugoslaviji, o družbeni vlogi sociologije, protesti proti vojni in bedi, režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«
Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
Ko se je v pomanjkanju in trpljenju začenjalo že četrto leto prve svetovne vojne, je na današnji dan leta 1918 v Ljubljani kakšnih pet tisoč delavcev in nameščencev protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne vojne. Slovenska javnost je tako podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se hitro razširilo po vsej podonavski monarhiji. To protestno gibanje je dokazovalo, da so ljudje naveličani dolgotrajne morije, hkrati pa je napovedovalo spremembe, ki bodo sledile, ko bo orožje končno utihnilo.
Gledališki režiser Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil pred 85-imi leti v Ljubljani.
Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava, ne le stalno kršenje temeljnih človekovih pravic – politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. Posnetek. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Neveljaven email naslov