Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljudska pisateljica Erna Meško (1911-1999) in njeno delo, dunajski škof slovenskega rodu, Janko Glazer - lirik domače pokrajine, od mariborskega do skopskega gledališča – in nazaj
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Leta 1893 se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravna¬telj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njego¬vih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. **Posnetek* Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pred 90-imi leti je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborsko univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar danes velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila pred 110-imi leti v Lóperšicah pri Ormožu.
Gledališka igralka Milena Godina se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najopaznejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto nastopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov