Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Franc Kovačič (1867-1939) osrednja osebnost predvojnega znanstvenega Maribora, knjige za prvo ljubljansko javno knjižnico, organizator sokolskega gibanja, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem

Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14-tem je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.

Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine, tako pa naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903, ki je Mariboru dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. *Posnetek* Je povedal zgodovinar prof.dr. Darko Friš, ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in dekan mariborske Filozofske fakultete. Kovačič je napisal številne filozofske razprave, objavljene v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k matični domovini. Zanj velja ocena, ki jo je izrekel literarni zgodovinar Janko Glazer, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.

Viktor Murnik velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi ljubiteljski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe. Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 vzbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani.

Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.