Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franc Kovačič (1867-1939) osrednja osebnost predvojnega znanstvenega Maribora, knjige za prvo ljubljansko javno knjižnico, organizator sokolskega gibanja, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14-tem je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine, tako pa naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903, ki je Mariboru dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. *Posnetek* Je povedal zgodovinar prof.dr. Darko Friš, ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in dekan mariborske Filozofske fakultete. Kovačič je napisal številne filozofske razprave, objavljene v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k matični domovini. Zanj velja ocena, ki jo je izrekel literarni zgodovinar Janko Glazer, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Viktor Murnik velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi ljubiteljski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe. Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 vzbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franc Kovačič (1867-1939) osrednja osebnost predvojnega znanstvenega Maribora, knjige za prvo ljubljansko javno knjižnico, organizator sokolskega gibanja, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14-tem je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine, tako pa naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903, ki je Mariboru dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. *Posnetek* Je povedal zgodovinar prof.dr. Darko Friš, ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in dekan mariborske Filozofske fakultete. Kovačič je napisal številne filozofske razprave, objavljene v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k matični domovini. Zanj velja ocena, ki jo je izrekel literarni zgodovinar Janko Glazer, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Viktor Murnik velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi ljubiteljski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe. Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 vzbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov