Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.
Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Golec Jojo (1901-1945) časnikar in zavezniški obveščevalec, prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku, vodja študentskega džezovskega orkestra, v Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.
Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor, kjer so straši odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec, pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od koder ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke Vauhnik-Anićeve britanske obveščevalne mreže. Vladimir Vauhnik je o njem zapsial: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirski zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil pred 120 leti v kraju Polje ob Sotli.
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov