Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob 100 letnici rojstva protinacistične upornice Slave Klavore, konec čarovniških procesov, naš prvi dialektolog, kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih
V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
Narodna herojinja Slava Klavora se je po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru vpisala na visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Stopila je v tamkajšnje Akademsko društvo Triglav in postala članica komunistične stranke. V Mariboru je bila med organizatorji predvojnih študentskih narodnoobrambnih taborov ob severni meji, ki so krepili narodno zavest predvsem na Kozjaku in v Slovenskih goricah. Po okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta leta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, mučili v preiskovalnih zaporih Mariboru in v Gradcu ter 24. avgusta ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posnetek*** Pravi književnik Boris A. Novak, ki se v svojem epu Čas očetov dotakne tudi njene usode. Slava Klavora se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mariboru – bila je le dva dni mlajša od nemške študentke medicine Sophie Magdalene Scholl, članice nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi z imenom Bela vrtnica – Die Weiße Rose. Spohie Scholl so zaradi propagandnih prizadevanj, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo« obtožili »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«. Februarja 1943 so jo v Munchnu obglavili.
Na današnji dan 2006 so v južnih vrtovih praškega gradu Hradčani odkrili doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika, delo njegove učenke, akademske kiparke Vladimire Bratuš. Kip je avtorica modelirala že leta 1951 in stoji tudi v atriju Križank v Ljubljani. Pobudo za njegovo postavitev je dalo Slovensko veleposlaništvo v Pragi na čelu s tedanjim veleposlanikom Dragom Mirošičem, podprl pa jo je urad tedanjega češkega predsednika Vaclava Klausa. Kip arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil od leta 1920 do leta 1930 glavni arhitekt obnove gradu nekdanjih čeških kraljev in knezov, je prvi javni spomenik znotraj spomeniško zaščitenega kompleksa današnjega muzeja in rezidence predsednika češke republike.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov