Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Neveljaven email naslov