Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Neveljaven email naslov