Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 80 leti prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo, ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani, vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov, mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev

Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan leta 1872 v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«. Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom nasploh. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še Orkestralno društvo.

Stanislav Mazi je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani.

Radijska napovedovalka Ana Mlakar se je po študiju tehnike govora na Akademiji za igralsko umetnost posvetila zvočni strani slovenske besede, sicer pa je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Izza mikrofona ljubljanskega radia se je prvikrat oglasila leta 1945. Pozneje je kot mentorica vzgojila rodove radijskih napovedovalk in napovedovalcev, hkrati pa je bila tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Oblikovanje in utrjevanje zvočne podobe slovenske besede je Ana Mlakar razširila še na druge slovenske radijske postaje, tudi na tržaško, in pozneje na televizijo. Rodila se je pred 99. leti v Slovenski Bistrici.

Pred 80 leti so nemški okupatorji z železniške postaje v Slovenski Bistrici odpeljali prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo. V spomin na dogodek se današnji dan že pol stoletja zaznamuje kot dan slovenskih izgnancev. Nacisti so za izgon Slovencev odprli zbirne centre, sprva v Mariboru, Celju in Šentvidu pri Ljubljani, od koder so jih nato z vlaki vozili v Srbijo in na Hrvaško. Zlasti prebivalce Posavja in Posotelja so od oktobra 1941 naprej izganjali v dežele tako imenovanega starega nemškega rajha. Največji zbirni center so odprli na rajhenburškem gradu pri Brestanici, od koder so večino Slovencev iz Posavja in Posotelja odpeljali v Nemčijo. Tedaj osemletna izgnanka Majda Šlajmer Japelj iz Maribora se spominja *Posnetek*. V prvem valu deportacij, ki so potekale po natančno predvidenem načrtu in voznem redu, je od 7. junija do 5. julija 1941 iz Slovenske Bistrice in Maribora odpeljalo 12 transportov s 4607 izgnanci.