Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 80 leti prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo, ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani, vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov, mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev
Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan leta 1872 v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«. Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom nasploh. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še Orkestralno društvo.
Stanislav Mazi je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani.
Radijska napovedovalka Ana Mlakar se je po študiju tehnike govora na Akademiji za igralsko umetnost posvetila zvočni strani slovenske besede, sicer pa je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Izza mikrofona ljubljanskega radia se je prvikrat oglasila leta 1945. Pozneje je kot mentorica vzgojila rodove radijskih napovedovalk in napovedovalcev, hkrati pa je bila tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Oblikovanje in utrjevanje zvočne podobe slovenske besede je Ana Mlakar razširila še na druge slovenske radijske postaje, tudi na tržaško, in pozneje na televizijo. Rodila se je pred 99. leti v Slovenski Bistrici.
Pred 80 leti so nemški okupatorji z železniške postaje v Slovenski Bistrici odpeljali prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo. V spomin na dogodek se današnji dan že pol stoletja zaznamuje kot dan slovenskih izgnancev. Nacisti so za izgon Slovencev odprli zbirne centre, sprva v Mariboru, Celju in Šentvidu pri Ljubljani, od koder so jih nato z vlaki vozili v Srbijo in na Hrvaško. Zlasti prebivalce Posavja in Posotelja so od oktobra 1941 naprej izganjali v dežele tako imenovanega starega nemškega rajha. Največji zbirni center so odprli na rajhenburškem gradu pri Brestanici, od koder so večino Slovencev iz Posavja in Posotelja odpeljali v Nemčijo. Tedaj osemletna izgnanka Majda Šlajmer Japelj iz Maribora se spominja *Posnetek*. V prvem valu deportacij, ki so potekale po natančno predvidenem načrtu in voznem redu, je od 7. junija do 5. julija 1941 iz Slovenske Bistrice in Maribora odpeljalo 12 transportov s 4607 izgnanci.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pred 80 leti prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo, ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani, vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov, mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev
Ker je v drugi polovici 19. stoletja združenje ljubiteljev in poklicnih glasbenikov »Filharmonična družba« v Ljubljani postajalo vse bolj nemško usmerjeno in je prenehalo podpirati razvoj narodno osamosvajajoče se slovenske glasbe, so na današnji dan leta 1872 v Ljubljani kot osrednjo slovensko glasbeno institucijo ustanovili »Glasbeno matico«. Zbirati je začela slovenske narodne pesmi in redno izdajati skladbe predvsem domačih avtorjev. To je spodbudno vplivalo na glasbeno ustvarjanje na Slovenskem ter na zbujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, ki je takrat prevevalo vse politično in kulturno delovanje pri nas. Glasbena matica je odprla tudi svojo glasbeno šolo ter ustanovila pevski zbor, ki se je pod vodstvom Mateja Hubada dvignil na visoko raven in postal zgled slovenskim zborom nasploh. Po prvi svetovni vojni je Glasbena matica svoje delo uspešno nadaljevala: med drugim je leta 1919 ustanovila konservatorij in nato še Orkestralno društvo.
Stanislav Mazi je leta 1932 diplomiral na gozdarski fakulteti v Beogradu in nato služboval pri gozdarski upravi v Makedoniji in pri banski upravi v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, po njej pa je sodeloval pri nastajanju gozdnih gospodarstev v Idriji in Tolminu ter se posvetil sistematični vzgoji gozdarskih kadrov. Organiziral in vodil je tečaje, ki so bili zametek nižje gozdarske šole v Postojni, poznejšega gozdarskega šolskega centra. Za svoje delo je dobil Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju. Stanislav Mazi se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani.
Radijska napovedovalka Ana Mlakar se je po študiju tehnike govora na Akademiji za igralsko umetnost posvetila zvočni strani slovenske besede, sicer pa je bila ena naših prvih radijskih napovedovalk. Izza mikrofona ljubljanskega radia se je prvikrat oglasila leta 1945. Pozneje je kot mentorica vzgojila rodove radijskih napovedovalk in napovedovalcev, hkrati pa je bila tudi višja strokovna sodelavka za odrski govor na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Oblikovanje in utrjevanje zvočne podobe slovenske besede je Ana Mlakar razširila še na druge slovenske radijske postaje, tudi na tržaško, in pozneje na televizijo. Rodila se je pred 99. leti v Slovenski Bistrici.
Pred 80 leti so nemški okupatorji z železniške postaje v Slovenski Bistrici odpeljali prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo. V spomin na dogodek se današnji dan že pol stoletja zaznamuje kot dan slovenskih izgnancev. Nacisti so za izgon Slovencev odprli zbirne centre, sprva v Mariboru, Celju in Šentvidu pri Ljubljani, od koder so jih nato z vlaki vozili v Srbijo in na Hrvaško. Zlasti prebivalce Posavja in Posotelja so od oktobra 1941 naprej izganjali v dežele tako imenovanega starega nemškega rajha. Največji zbirni center so odprli na rajhenburškem gradu pri Brestanici, od koder so večino Slovencev iz Posavja in Posotelja odpeljali v Nemčijo. Tedaj osemletna izgnanka Majda Šlajmer Japelj iz Maribora se spominja *Posnetek*. V prvem valu deportacij, ki so potekale po natančno predvidenem načrtu in voznem redu, je od 7. junija do 5. julija 1941 iz Slovenske Bistrice in Maribora odpeljalo 12 transportov s 4607 izgnanci.
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Neveljaven email naslov