Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Henrik Schreiner (1850-1920) z znanjem proti ponemčenju Maribora, goriški nadškof in slovenščina, naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča, za pol leta na čelo vlade Kraljevine SHS
Pridigar in goriški nadškof Karel Mihael Attems je izhajal iz znane furlanske plemiške družine. Bogoslovje je študiral v Rimu in bil leta 1750 v Ljubljani posvečen za škofa, ob ustanovitvi goriške nadškofije leto pozneje pa je postal prvi goriški nadškof in metropolit. V Gorici je odprl prvo tiskarno in bogoslovno semenišče ter dal v škofiji sezidati več cerkva. Zavedal se je, da mora vernikom govoriti v njihovem jeziku. Pridige je sestavljal v takrat uveljavljenem baročnem, vendar že klasicistično umirjenem slogu. Ohranilo se je 61 njegovih pridig v slovenskem jeziku. Prizadeval si je tudi za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve ter podpiral humanitarno dejavnost. Postal je dvorni svetovalec avstrijske cesarice Marije Terezije, ki mu je pozneje podelila knežji naslov. Karel Mihael Attems se je rodil leta 1711 v Gorici.
Pedagog in naravoslovec Henrik Schreiner je leta 1877 na Dunaju končal študij prirodopisa, matematike in fizike ter nato poučeval v Bolzanu na Južnem Tirolskem in v Innsbrucku. Leta 1890 je bil imenovan za ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru in ta zavod vodil trideset let. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Slovenske šolske matice in njen dosmrtni predsednik, sodeloval je v boju proti ponemčenju Maribora, v slovensko pedagoško delovanje pa je prenašal napredne strokovne zamisli ter se zavzemal za delovno šolo in višje izobraževanje učiteljev. Ob številnih člankih, razpravah in strokovnih knjižnih delih je leta 1897 v soavtorstvu napisal tudi prvo »Nemško vadnico za slovenske ljudske šole«. Henrik Schreiner se je rodil leta 1850 v Ljutomeru.
Poznejši gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik Ignacij Borštnik je bil najprej bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati takratno amatersko gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega besedila v hrvaškem jeziku. Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje, na katerem podelijo tudi Borštnikove nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan. Ignacij Borštnik se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem.
Slovenski politik in prvak Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec je leta 1928 postal prvi predsednik vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ni bil srbskega rodu. Svojo vladno ekipo je predstavil 28. julija tistega leta, njegov mandat pa je trajal do januarja 1929.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Henrik Schreiner (1850-1920) z znanjem proti ponemčenju Maribora, goriški nadškof in slovenščina, naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča, za pol leta na čelo vlade Kraljevine SHS
Pridigar in goriški nadškof Karel Mihael Attems je izhajal iz znane furlanske plemiške družine. Bogoslovje je študiral v Rimu in bil leta 1750 v Ljubljani posvečen za škofa, ob ustanovitvi goriške nadškofije leto pozneje pa je postal prvi goriški nadškof in metropolit. V Gorici je odprl prvo tiskarno in bogoslovno semenišče ter dal v škofiji sezidati več cerkva. Zavedal se je, da mora vernikom govoriti v njihovem jeziku. Pridige je sestavljal v takrat uveljavljenem baročnem, vendar že klasicistično umirjenem slogu. Ohranilo se je 61 njegovih pridig v slovenskem jeziku. Prizadeval si je tudi za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve ter podpiral humanitarno dejavnost. Postal je dvorni svetovalec avstrijske cesarice Marije Terezije, ki mu je pozneje podelila knežji naslov. Karel Mihael Attems se je rodil leta 1711 v Gorici.
Pedagog in naravoslovec Henrik Schreiner je leta 1877 na Dunaju končal študij prirodopisa, matematike in fizike ter nato poučeval v Bolzanu na Južnem Tirolskem in v Innsbrucku. Leta 1890 je bil imenovan za ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru in ta zavod vodil trideset let. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Slovenske šolske matice in njen dosmrtni predsednik, sodeloval je v boju proti ponemčenju Maribora, v slovensko pedagoško delovanje pa je prenašal napredne strokovne zamisli ter se zavzemal za delovno šolo in višje izobraževanje učiteljev. Ob številnih člankih, razpravah in strokovnih knjižnih delih je leta 1897 v soavtorstvu napisal tudi prvo »Nemško vadnico za slovenske ljudske šole«. Henrik Schreiner se je rodil leta 1850 v Ljutomeru.
Poznejši gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik Ignacij Borštnik je bil najprej bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati takratno amatersko gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega besedila v hrvaškem jeziku. Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje, na katerem podelijo tudi Borštnikove nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan. Ignacij Borštnik se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem.
Slovenski politik in prvak Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec je leta 1928 postal prvi predsednik vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ni bil srbskega rodu. Svojo vladno ekipo je predstavil 28. julija tistega leta, njegov mandat pa je trajal do januarja 1929.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov