Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jakob Aljaž- duhovnik, ki je kupil vrh Triglava, mojster baročnih oltarnih podob in portretov, slovenski portretist rimske šole, zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo«
Slikar Fortunat Bergant velja za mojstra baročnih oltarnih podob in portretov. Pripadal je drugi generaciji kranjskih baročnih slikarjev in ni bil nikoli član slikarskega ceha, imel pa je podporo cerkvene aristokracije in razsvetljenskega kroga kranjskega plemstva, zlasti cistercijanskih opatov iz Stične in Kostanjevice na Krki ter plemičev iz rodbin Codelli in Erberg. V takratni Ljubljani je Bergant veljal za posebneža, bil je samosvoj, neporočen in je vse življenje bival pri plemičih. Za njegovo slikarstvo je značilna dvojnost med elegantnim obvladovanjem in ljudsko naivnostjo, kar še danes deli raziskovalce. Njegovi sliki Ptičar in Prestar sta najstarejši slovenski žanrski sliki. Bili sta razstavljeni na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922, prvič sta bili reproducirani leta 1938 v Steletovi Monumenta artis Slovenicae 2 – Slikarstvo baroka in romantike. Ti črno-beli fotografiji sta ostali edini dokaz po izginotju slik po drugi svetovni vojni. Originali sliki sta bili skriti, do njiju je s posredovanjem lastnikov prišel in ju identificiral kustos Narodne galerije in strokovnjak za baročno slikarstvo dr. Ferdinand Šerbelj. Narodna galerija je ob pomoči ministrstva za kulturo sliki odkupila in ju umestila v stalno zbirko slovenske umetnosti kot ikonski deli baročnega obdobja in naše umetnosti sploh. Slikar Fortunat Bergant se je rodil pred 300 leti v Mekinjah.
Slikar Jožef Jakob Tominc se je rodil na današnji dan leta 1790 v Gorici. Že zelo mlad je prišel v Rim in se učil pri različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi, predvsem obrazov in oblačil portretirancev ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Jožef Jakob Tominc skupaj z ljubljanskima sodobnikoma Mihaelom Strojem in Matevžem Langusom zaokroža poglavje v slovenski likovni umetnosti 19. stoletja.
Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol. Med njegovimi pesmimi je najznamenitejša »Oj, Triglav, moj dom«, himna slovenskih planincev. *Odlomek pesmi v izvedbi Slovenskega okteta. S tem ko pesem v celoti pripisujemo Jakobu Aljažu, pa nehote pozabljamo na avtorja njenega besedila. To je bilo prvič javno objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v Mariboru. S psevdonimom Slavin ga je napisal Matija Zemljič iz Gornje Radgone, poznejši duhovnik, pesnik in prevajalec pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Leta 1895 je bila pesem objavljena še v dijaškem listu »Zora«; Jakob Aljaž jo je odkril in takoj uglasbil. Pesem je bila prvič zapeta 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Zgodovinar in arhivist Viktor Vrbnjak je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim ljudem ter znanstvenih srečanj o njih. Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različnih poljudnih in strokovnih glasilih. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še vrsto drugih strokovnih publikacij. Viktor Vrbnják se je rodil leta 1934 v Séliščih v bližini Gornje Radgone.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jakob Aljaž- duhovnik, ki je kupil vrh Triglava, mojster baročnih oltarnih podob in portretov, slovenski portretist rimske šole, zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo«
Slikar Fortunat Bergant velja za mojstra baročnih oltarnih podob in portretov. Pripadal je drugi generaciji kranjskih baročnih slikarjev in ni bil nikoli član slikarskega ceha, imel pa je podporo cerkvene aristokracije in razsvetljenskega kroga kranjskega plemstva, zlasti cistercijanskih opatov iz Stične in Kostanjevice na Krki ter plemičev iz rodbin Codelli in Erberg. V takratni Ljubljani je Bergant veljal za posebneža, bil je samosvoj, neporočen in je vse življenje bival pri plemičih. Za njegovo slikarstvo je značilna dvojnost med elegantnim obvladovanjem in ljudsko naivnostjo, kar še danes deli raziskovalce. Njegovi sliki Ptičar in Prestar sta najstarejši slovenski žanrski sliki. Bili sta razstavljeni na Zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva leta 1922, prvič sta bili reproducirani leta 1938 v Steletovi Monumenta artis Slovenicae 2 – Slikarstvo baroka in romantike. Ti črno-beli fotografiji sta ostali edini dokaz po izginotju slik po drugi svetovni vojni. Originali sliki sta bili skriti, do njiju je s posredovanjem lastnikov prišel in ju identificiral kustos Narodne galerije in strokovnjak za baročno slikarstvo dr. Ferdinand Šerbelj. Narodna galerija je ob pomoči ministrstva za kulturo sliki odkupila in ju umestila v stalno zbirko slovenske umetnosti kot ikonski deli baročnega obdobja in naše umetnosti sploh. Slikar Fortunat Bergant se je rodil pred 300 leti v Mekinjah.
Slikar Jožef Jakob Tominc se je rodil na današnji dan leta 1790 v Gorici. Že zelo mlad je prišel v Rim in se učil pri različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi, predvsem obrazov in oblačil portretirancev ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Jožef Jakob Tominc skupaj z ljubljanskima sodobnikoma Mihaelom Strojem in Matevžem Langusom zaokroža poglavje v slovenski likovni umetnosti 19. stoletja.
Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol. Med njegovimi pesmimi je najznamenitejša »Oj, Triglav, moj dom«, himna slovenskih planincev. *Odlomek pesmi v izvedbi Slovenskega okteta. S tem ko pesem v celoti pripisujemo Jakobu Aljažu, pa nehote pozabljamo na avtorja njenega besedila. To je bilo prvič javno objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v Mariboru. S psevdonimom Slavin ga je napisal Matija Zemljič iz Gornje Radgone, poznejši duhovnik, pesnik in prevajalec pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Leta 1895 je bila pesem objavljena še v dijaškem listu »Zora«; Jakob Aljaž jo je odkril in takoj uglasbil. Pesem je bila prvič zapeta 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Zgodovinar in arhivist Viktor Vrbnjak je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim ljudem ter znanstvenih srečanj o njih. Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različnih poljudnih in strokovnih glasilih. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še vrsto drugih strokovnih publikacij. Viktor Vrbnják se je rodil leta 1934 v Séliščih v bližini Gornje Radgone.
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Neveljaven email naslov