Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 7. julija

07.07.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije

Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.

Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.

Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.

Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 7. julija

07.07.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije

Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.

Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.

Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.

Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.


08.10.2022

8. oktober - 18-letni upornik proti nacizmu iz Maribora

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


28.09.2022

28. september - prvi slovenski metropolit

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.09.2022

27. september - prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.09.2022

26. september - Narodni svet za Štajersko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.09.2022

25. september - kipar in poezija kamna

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja


24.09.2022

24. september - nemško ime za slovensko politično stvar

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike


23.09.2022

23. september - gasilski vojvoda v Metliki

Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


22.09.2022

22. september - umetnik med Ajdovščino in Parizom

Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov


21.09.2022

21. september - prva popolna slovenska gimnazija

Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika


20.09.2022

20. september - partizanska akcija v podporo zaveznikom

Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto


Stran 39 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov