Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strela morila na Donački gori, prostozidarji v Ljubljani, 150 let od zadnjega slovenskega tabora, Ivan Šumljak - oče Slovenske planinske poti
Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
Prostozidarstvo ali framasonstvo je svetovno gibanje, ki želi svoje privržence pripeljati do ideala plemenitega človeštva. Organizirano je v lože in velike lože. Člani se delijo na učence, pomočnike in mojstre. Prva velika loža je nastala leta 1717 v Londonu. Med francosko zasedbo so nastale prostozidarske lože tudi na zasedenem ozemlju habsburške monarhije v Trstu, Kopru, Poreču, Karlovcu, na Reki, v Zadru in 6. avgusta 1811 v Ljubljani kot loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona. Njeni člani so se zbirali ob določenem času v stari ljubljanski reduti, ki je imela v shajališču vsa okna zazidana, razen majhne okrogle odprtine. V tem prostoru so imeli predavanja, pojedine in veselice. Po Napoleonovem porazu so se Avstrijci zelo trudili zatreti prostozidarske lože, vsakogar, za katerega so sumili, da je njen član, so preganjali. Ostanke opreme ljubljanske lože so leta 1815 uničili oziroma so njene listine in znake raznesli.
Prvi slovenski tabor, mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti, je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, zadnji pa na današnji dan leta 1871 v Zgornjih Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Zaradi francosko-pruske vojne, pa tudi zaradi točk dnevnega reda na taborih, ki naj bi netile sovraštvo med narodi in povzročale nerede, je vlada kmalu zatem tabore prepovedala. Glavni govornik v Zgornjih Buhljah je bil Andrej Einspieler, katehet in profesor slovenščine na realki v Celovcu. Zavzemal se je za slovensko šolstvo na Koroškem in enakopravnost slovenskega jezika. Kot voditelj koroških Slovencev je že deset let prej zapisal: »Kdor ne dovoli narodu pouka v njegovem maternem jeziku, ubija ljudstvu omiko in je zlodejec človeštva.«
Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je leta 1950 podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. *Posnetek Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Neveljaven email naslov