Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Taborsko dogajanje v Ljutomeru, avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila, prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, Goriško akademsko društvo Adrija
Škofjeloški pasijon velja poleg pridig Jerneja Basarja, Janeza Svetokriškega in Rogerija Ljubljanskega za najznamenitejše delo slovenske baročne književnosti. Je pa tudi najstarejše celovito slovensko dramsko besedilo, sestavljeno iz dramatičnih in liričnih monologov ter zborovskih spevov. Od vélikega petka 1721 so ga v škofjeloškem mestnem jedru uprizarjali zanesljivo vsaj trideset let. Namen takšne spokorniške procesije, v njej je nastopalo najmanj 252 ljudi, je bil nagovoriti gledalce, pretresene zaradi Kristusovega trpljenja, ki so ga povzročili njihovi grehi, k spreobrnitvi v življenje brez greha. Rokopis Škofjeloškega pasijona hrani kapucinski samostan v Škofji Loki. Avtor prvega slovenskega dramskega besedila je pridigar – kapucin Romuald Štandreški s pravim imenom Lovrenc Marušič, ki se je rodil leta 1676 v Štandrežu pri Gorici.
Odvetnik Ivan Dečko je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je dopisoval tudi v različne slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev, ki jih je od leta 1890 zastopal v štajerskem deželnem zboru. Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, ki so zadevali posle občinskega področja« in županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo za Slovence zelo pomembno. V tistih letih so pri nas organizirali sedemnajst taborov; prvi pa je bil na današnji dan leta 1868 v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva sicer prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, takrat ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti. Več kot sedem tisoč udeležencev se je zavzelo predvsem za Zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča.
Leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Taborsko dogajanje v Ljutomeru, avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila, prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, Goriško akademsko društvo Adrija
Škofjeloški pasijon velja poleg pridig Jerneja Basarja, Janeza Svetokriškega in Rogerija Ljubljanskega za najznamenitejše delo slovenske baročne književnosti. Je pa tudi najstarejše celovito slovensko dramsko besedilo, sestavljeno iz dramatičnih in liričnih monologov ter zborovskih spevov. Od vélikega petka 1721 so ga v škofjeloškem mestnem jedru uprizarjali zanesljivo vsaj trideset let. Namen takšne spokorniške procesije, v njej je nastopalo najmanj 252 ljudi, je bil nagovoriti gledalce, pretresene zaradi Kristusovega trpljenja, ki so ga povzročili njihovi grehi, k spreobrnitvi v življenje brez greha. Rokopis Škofjeloškega pasijona hrani kapucinski samostan v Škofji Loki. Avtor prvega slovenskega dramskega besedila je pridigar – kapucin Romuald Štandreški s pravim imenom Lovrenc Marušič, ki se je rodil leta 1676 v Štandrežu pri Gorici.
Odvetnik Ivan Dečko je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je dopisoval tudi v različne slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev, ki jih je od leta 1890 zastopal v štajerskem deželnem zboru. Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, ki so zadevali posle občinskega področja« in županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo za Slovence zelo pomembno. V tistih letih so pri nas organizirali sedemnajst taborov; prvi pa je bil na današnji dan leta 1868 v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva sicer prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, takrat ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor v Ljutomeru je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti. Več kot sedem tisoč udeležencev se je zavzelo predvsem za Zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča.
Leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Neveljaven email naslov