Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dve desetletji trolejbusa v Ljubljani, mojster cerkvene umetnosti z Vrhnike, elektrotehnik in varuh narave, za oktobrskimi padavinami še sneženje
Pred 170 leti se je na Vrhniki rodil slikar Simon Ogrin. Najprej se je učil pri podobarju Avguštinu Goetzlu, nato pri slikarju Janezu Wolfu, od leta 1876 pa je obiskoval beneško in dunajsko akademijo. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo, ko pa je odprl delavnico na Vrhniki, se je posvetil cerkveni umetnosti in dolgo v 20. stoletje nadaljeval poznonazarensko smer. Simon Ogrin je slikal oltarne podobe, križeve pote, bandera in božje grobove ter s figuralno-ornamentalnimi freskami okrasil veliko cerkva in kapelic na Slovenskem.
France Avčin je leta 1939 doktoriral iz elektrotehnike, med vojno se je pridružil partizanom in postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Pozneje je bil predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. *Posnetek Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka. France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja. *Posnetek France Avčin se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Jesen pred 95 leti je zaradi obilnih padavin prinesla poplave po skoraj celotni Sloveniji. Na današnji dan leta 1926 pa je v Ljubljani zapadlo 20 centimetrov snega in polomilo veliko vej. To je bila od leta 1851, odkar opravljajo uradne meritve padavin, do danes najbolj zgodnja uradno izmerjena snežna odeja v našem glavnem mestu.
Septembra pred 120 leti je po ljubljanskih ulicah začel voziti tramvaj, natanko petdeset let in mesec dni pozneje (torej na današnji dan leta 1951) pa je po mestnih ulicah zapeljal še prvi trolejbus – njegova proga je potekala od Vilharjeve ceste za Bežigradom do Ježice. V središče mesta trolejbus ni vozil, saj je današnja Dunajska cesta (takratna Titova) pri Bavarskem dvoru še prečkala železniške tire, zato je bilo nevarno, da bi se zapornice ob dvigovanju ali spuščanju dotaknile električnih kontaktnih vodov za trolejbus. Pet let pozneje so te vode prestavili nad sredino ceste in progo podaljšali do obračališča na Ajdovščini; to je postalo tudi prestopna postaja med trolejbusom in tramvajem. Po ukinitvi tramvajskih prog decembra leta 1958 so trolejbusne podaljšali do Stožic, Vižmarij, Viča in Litostroja. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so med drugim tudi zaradi varnostnih razlogov začeli trolejbusne proge ukinjati. Ob zimskem posipanju cest s soljo je namreč slana voda včasih prišla v stik z električno napeljavo in povzročila kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija in potnike je pošteno streslo, če so se dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnji trolejbus ali “trola”, kot so mu rekli, je v začetku septembra leta 1971 zapeljal po progi številka 1 med Vičem in Vižmarjami in nato, kot preostalih 52 ljubljanskih trolejbusov, razrezan končal med starim železom.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dve desetletji trolejbusa v Ljubljani, mojster cerkvene umetnosti z Vrhnike, elektrotehnik in varuh narave, za oktobrskimi padavinami še sneženje
Pred 170 leti se je na Vrhniki rodil slikar Simon Ogrin. Najprej se je učil pri podobarju Avguštinu Goetzlu, nato pri slikarju Janezu Wolfu, od leta 1876 pa je obiskoval beneško in dunajsko akademijo. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo, ko pa je odprl delavnico na Vrhniki, se je posvetil cerkveni umetnosti in dolgo v 20. stoletje nadaljeval poznonazarensko smer. Simon Ogrin je slikal oltarne podobe, križeve pote, bandera in božje grobove ter s figuralno-ornamentalnimi freskami okrasil veliko cerkva in kapelic na Slovenskem.
France Avčin je leta 1939 doktoriral iz elektrotehnike, med vojno se je pridružil partizanom in postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Pozneje je bil predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. *Posnetek Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu leta 1960 sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka. France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja. *Posnetek France Avčin se je rodil leta 1910 v Ljubljani.
Jesen pred 95 leti je zaradi obilnih padavin prinesla poplave po skoraj celotni Sloveniji. Na današnji dan leta 1926 pa je v Ljubljani zapadlo 20 centimetrov snega in polomilo veliko vej. To je bila od leta 1851, odkar opravljajo uradne meritve padavin, do danes najbolj zgodnja uradno izmerjena snežna odeja v našem glavnem mestu.
Septembra pred 120 leti je po ljubljanskih ulicah začel voziti tramvaj, natanko petdeset let in mesec dni pozneje (torej na današnji dan leta 1951) pa je po mestnih ulicah zapeljal še prvi trolejbus – njegova proga je potekala od Vilharjeve ceste za Bežigradom do Ježice. V središče mesta trolejbus ni vozil, saj je današnja Dunajska cesta (takratna Titova) pri Bavarskem dvoru še prečkala železniške tire, zato je bilo nevarno, da bi se zapornice ob dvigovanju ali spuščanju dotaknile električnih kontaktnih vodov za trolejbus. Pet let pozneje so te vode prestavili nad sredino ceste in progo podaljšali do obračališča na Ajdovščini; to je postalo tudi prestopna postaja med trolejbusom in tramvajem. Po ukinitvi tramvajskih prog decembra leta 1958 so trolejbusne podaljšali do Stožic, Vižmarij, Viča in Litostroja. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so med drugim tudi zaradi varnostnih razlogov začeli trolejbusne proge ukinjati. Ob zimskem posipanju cest s soljo je namreč slana voda včasih prišla v stik z električno napeljavo in povzročila kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija in potnike je pošteno streslo, če so se dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnji trolejbus ali “trola”, kot so mu rekli, je v začetku septembra leta 1971 zapeljal po progi številka 1 med Vičem in Vižmarjami in nato, kot preostalih 52 ljubljanskih trolejbusov, razrezan končal med starim železom.
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov