Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Jože Toporišič (1926-2014) raziskovalec knjižnega jezika, arhitekt povojnega funkcionalizma, »veličanstvo, prepozno je …«, Slovenija stopila v obdobje televizije
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1911) v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 izteklo 600 let življenja Slovencev pod habsburško krono.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je pred 95 leti (1926) v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 63 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja:
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Jože Toporišič (1926-2014) raziskovalec knjižnega jezika, arhitekt povojnega funkcionalizma, »veličanstvo, prepozno je …«, Slovenija stopila v obdobje televizije
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1911) v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 izteklo 600 let življenja Slovencev pod habsburško krono.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je pred 95 leti (1926) v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 63 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja:
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj.
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Neveljaven email naslov