Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Severin Šali (1911-1992) pesnik, ki se med vojno ni želel opredeliti, mojster izdelave orgel, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani, prigode Pike Nogavičke – iz nemščine v slovenščino
Franc Ksaver Križman je bil eden naših vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu. Franc Ksaver Križman se je rodil leta 1726 v Rihenbergu, danes Braniku pri Gorici.
Zdravnik Viljem Kovač je študiral in diplomiral v Budimpešti, leta 1864 pa je prišel v Ljubljano za mestnega fizika in higienika, kot so tedaj rekli zdravniku. Zavzemal se je predvsem za ustanovitev otroške bolnišnice, ki je Ljubljana še ni imela. Meščane je pozval, naj njegova prizadevanja podprejo s prostovoljnimi prispevki, sam pa je obljubil, da bo do konca življenja zastonj delal za dobro otrok in da bo poskrbel za brezplačna zdravila za leto dni. Akcija je uspela in novembra leta 1865 so v obnovljeni hiši na vogalu današnjih Poljanske ulica in Ulice Janeza Pavle II. slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; za dunajsko, ustanovljeno štiri desetletja prej, je bila ljubljanska druga v vsej Avstro-Ogrski. Mestna oblast je Viljema Kovača – rodil se je leta 1830 v Ljubljani – za ustanovitev otroške bolnišnice odlikovala s častnim meščanstvom.
Leta 1911 se je v Horjulu rodila mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz pedagogike in psihologije, nato pa iz pedagogike tudi doktorirala. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Prežihovega Voranca – urednika ilegalne radijske postaje Kričač sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vse, kar je napisala, je bilo namenjeno otrokom – osrednja tematika je bila doživljajski svet sodobnega otroka. Pomembni so tudi njeni spomini iz otroštva in medvojno tematiko, v dramatiki pa prevladujejo pravljična besedila. Ob pisanju se je posvečala še prevajanju. V slovenščino je prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Leta 1958 je tako iz nemškega prevoda v slovenščino prevedla Piko Nogavičko, ki je do leta 2014 doživela devetnajst ponatisov. Kristina Brenkova je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.
Pesnik in prevajalec Severin Šali je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk. *Posnetek Ker se v tem času ni opredelil niti za partizansko, niti za domobransko stran, prav tako pa se ni uklonil niti zahtevnemu kulturnemu molku, je po vojni ostal brez zaposlitve in je deloval kot svobodni književnik ter prevajalec. Leta 1956 se je zaposlil kot lektor pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga, kjer je leta 1972 postal urednik. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, posebej blizu mu je bila literatura ruskih klasikov. Prevajal je Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Slovenski leksikon novejšega prevajanja beleži do leta 1985 kar 115 njegovih prevodov književnih del. Dolgoletni pesniški molk je prekinil leta 1982, ko je izšla zbirka Pesek in zelenice. Pesnik in prevajalec Severin Šali je leta 1940 dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado. Rodil se je pred 110 leti v Podliscu pri Dobrniču.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Severin Šali (1911-1992) pesnik, ki se med vojno ni želel opredeliti, mojster izdelave orgel, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani, prigode Pike Nogavičke – iz nemščine v slovenščino
Franc Ksaver Križman je bil eden naših vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu. Franc Ksaver Križman se je rodil leta 1726 v Rihenbergu, danes Braniku pri Gorici.
Zdravnik Viljem Kovač je študiral in diplomiral v Budimpešti, leta 1864 pa je prišel v Ljubljano za mestnega fizika in higienika, kot so tedaj rekli zdravniku. Zavzemal se je predvsem za ustanovitev otroške bolnišnice, ki je Ljubljana še ni imela. Meščane je pozval, naj njegova prizadevanja podprejo s prostovoljnimi prispevki, sam pa je obljubil, da bo do konca življenja zastonj delal za dobro otrok in da bo poskrbel za brezplačna zdravila za leto dni. Akcija je uspela in novembra leta 1865 so v obnovljeni hiši na vogalu današnjih Poljanske ulica in Ulice Janeza Pavle II. slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; za dunajsko, ustanovljeno štiri desetletja prej, je bila ljubljanska druga v vsej Avstro-Ogrski. Mestna oblast je Viljema Kovača – rodil se je leta 1830 v Ljubljani – za ustanovitev otroške bolnišnice odlikovala s častnim meščanstvom.
Leta 1911 se je v Horjulu rodila mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz pedagogike in psihologije, nato pa iz pedagogike tudi doktorirala. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Prežihovega Voranca – urednika ilegalne radijske postaje Kričač sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vse, kar je napisala, je bilo namenjeno otrokom – osrednja tematika je bila doživljajski svet sodobnega otroka. Pomembni so tudi njeni spomini iz otroštva in medvojno tematiko, v dramatiki pa prevladujejo pravljična besedila. Ob pisanju se je posvečala še prevajanju. V slovenščino je prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Leta 1958 je tako iz nemškega prevoda v slovenščino prevedla Piko Nogavičko, ki je do leta 2014 doživela devetnajst ponatisov. Kristina Brenkova je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.
Pesnik in prevajalec Severin Šali je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk. *Posnetek Ker se v tem času ni opredelil niti za partizansko, niti za domobransko stran, prav tako pa se ni uklonil niti zahtevnemu kulturnemu molku, je po vojni ostal brez zaposlitve in je deloval kot svobodni književnik ter prevajalec. Leta 1956 se je zaposlil kot lektor pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga, kjer je leta 1972 postal urednik. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, posebej blizu mu je bila literatura ruskih klasikov. Prevajal je Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Slovenski leksikon novejšega prevajanja beleži do leta 1985 kar 115 njegovih prevodov književnih del. Dolgoletni pesniški molk je prekinil leta 1982, ko je izšla zbirka Pesek in zelenice. Pesnik in prevajalec Severin Šali je leta 1940 dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado. Rodil se je pred 110 leti v Podliscu pri Dobrniču.
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Neveljaven email naslov