Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Reformacija spodbudila razvoj učne kulture v narodnem jeziku * po igralski poti od Ptuja do Nove Gorice * eden od utemeljiteljev jedrske magnetne resonance * kipar presunjen z med in povojnim trpljenjem

Od leta 1992 zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Teze so naredile največji vtis na nemške kneze, ki so začeli množično prehajati v luteranstvo in tako izražali nasprotovanje rimskonemškemu cesarju, katoličanu Habsburžanu Karlu V. pred 500 leti (1521) je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in zato opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku.

Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado in leta 2000 Borštnikov prstan za življenjsko delo.

Akademik Robert Blinc je na odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Velja za enega od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov, bil je pa tudi soavtor trinajstih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije. Robert Blinc se je rodil leta 1933 v Ljubljani.

Akademski kipar Stane Jarm izhaja iz družine z živo rezbarsko – podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici se je vpisal na srednjo šolo za umetno obrt v Ljubljani in kasneje končal študij na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu. *Posnetek Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Motive za množico del je našel v domačem okolju in v trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med ter pobitih po drugi svetovni vojni. Njegova dela nosijo tudi pomembno sporočilo. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je se kaže njegova umetniška in človeška veličina. Akademski kipar Stane Jarm – tudi častni občan Kočevja in ribniške občine se je rodil leta 1931 v Osilnici.