Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

950 let od ustanovitev škofije v Krki na Koroškem * Ljudska dramatika koroškega posebneža * Uporni vojak iz Judenburga * Organizator prve slovenske kostne banke

Salzburški nadškof Gebhard je 6. maja 1072 posvetil Güntherja z Grobniškega polja za prvega škofa v Krki. Krški škof je bil tedaj v celoti odvisen od salzburškega metropolita, šele leta 1311 mu je bilo dodeljeno skromno ozemlje. Škofija je bila od ustanovitve naprej eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in s tem podpornica srednjeveške nemške kolonizacije ter salzburške prevlade nad Koroško. Z jožefinskimi reformami konec 18. stoletja je bil njen obseg povečan, sedež pa prenesen v Celovec. Od Salzburga je pridobila 96 župnij, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije iz Šent Andraža v Maribor, je krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se njene meje ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja; to pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v Mežiški dolini in Jezersko v korist mariborske oz. ljubljanske škofije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v korist videmske nadškofije v Italiji. Leta 1824 je bil za krškega škofa imenovan prvi doslej znani Slovenec, to je bil Jakob Peregrin Pavlič, doma iz Žihpolja v Rožu na Koroškem. Papež Frančišek je decembra 2019 za aktualnega 66. škofa krške škofije imenoval dr. Jožeta Marketza. V približno 70 župnijah na jugu avstrijske Koroške sta liturgična jezika nemščina in slovenščina, še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah.

Na Drabósnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve uvrščamo prevode oz. priredbe verskih iger, kot so Pasijonska in Božična igra, Izgubljeni sin, Egiptovski Jožef, Bogati mož in druge. Gre za primere ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Nekatere izmed teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega človeka.

Anton Hafner je bil od 12. do 15. maja leta 1918 glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo; tam je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk. Začel je pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.

Zdravnik Bogdan Brecelj se je, potem ko je opravil specialistični izpit iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. *Posnetek Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.