Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
950 let od ustanovitev škofije v Krki na Koroškem * Ljudska dramatika koroškega posebneža * Uporni vojak iz Judenburga * Organizator prve slovenske kostne banke
Salzburški nadškof Gebhard je 6. maja 1072 posvetil Güntherja z Grobniškega polja za prvega škofa v Krki. Krški škof je bil tedaj v celoti odvisen od salzburškega metropolita, šele leta 1311 mu je bilo dodeljeno skromno ozemlje. Škofija je bila od ustanovitve naprej eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in s tem podpornica srednjeveške nemške kolonizacije ter salzburške prevlade nad Koroško. Z jožefinskimi reformami konec 18. stoletja je bil njen obseg povečan, sedež pa prenesen v Celovec. Od Salzburga je pridobila 96 župnij, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije iz Šent Andraža v Maribor, je krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se njene meje ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja; to pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v Mežiški dolini in Jezersko v korist mariborske oz. ljubljanske škofije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v korist videmske nadškofije v Italiji. Leta 1824 je bil za krškega škofa imenovan prvi doslej znani Slovenec, to je bil Jakob Peregrin Pavlič, doma iz Žihpolja v Rožu na Koroškem. Papež Frančišek je decembra 2019 za aktualnega 66. škofa krške škofije imenoval dr. Jožeta Marketza. V približno 70 župnijah na jugu avstrijske Koroške sta liturgična jezika nemščina in slovenščina, še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah.
Na Drabósnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve uvrščamo prevode oz. priredbe verskih iger, kot so Pasijonska in Božična igra, Izgubljeni sin, Egiptovski Jožef, Bogati mož in druge. Gre za primere ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Nekatere izmed teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega človeka.
Anton Hafner je bil od 12. do 15. maja leta 1918 glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo; tam je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk. Začel je pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
Zdravnik Bogdan Brecelj se je, potem ko je opravil specialistični izpit iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. *Posnetek Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
950 let od ustanovitev škofije v Krki na Koroškem * Ljudska dramatika koroškega posebneža * Uporni vojak iz Judenburga * Organizator prve slovenske kostne banke
Salzburški nadškof Gebhard je 6. maja 1072 posvetil Güntherja z Grobniškega polja za prvega škofa v Krki. Krški škof je bil tedaj v celoti odvisen od salzburškega metropolita, šele leta 1311 mu je bilo dodeljeno skromno ozemlje. Škofija je bila od ustanovitve naprej eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in s tem podpornica srednjeveške nemške kolonizacije ter salzburške prevlade nad Koroško. Z jožefinskimi reformami konec 18. stoletja je bil njen obseg povečan, sedež pa prenesen v Celovec. Od Salzburga je pridobila 96 župnij, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije iz Šent Andraža v Maribor, je krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se njene meje ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja; to pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v Mežiški dolini in Jezersko v korist mariborske oz. ljubljanske škofije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v korist videmske nadškofije v Italiji. Leta 1824 je bil za krškega škofa imenovan prvi doslej znani Slovenec, to je bil Jakob Peregrin Pavlič, doma iz Žihpolja v Rožu na Koroškem. Papež Frančišek je decembra 2019 za aktualnega 66. škofa krške škofije imenoval dr. Jožeta Marketza. V približno 70 župnijah na jugu avstrijske Koroške sta liturgična jezika nemščina in slovenščina, še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah.
Na Drabósnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve uvrščamo prevode oz. priredbe verskih iger, kot so Pasijonska in Božična igra, Izgubljeni sin, Egiptovski Jožef, Bogati mož in druge. Gre za primere ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Nekatere izmed teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega človeka.
Anton Hafner je bil od 12. do 15. maja leta 1918 glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo; tam je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk. Začel je pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
Zdravnik Bogdan Brecelj se je, potem ko je opravil specialistični izpit iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. *Posnetek Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov