Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

06.11.2022


Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske

Novinarka, zapisana filmski tematiki

Slikar, grafik in fotograf

Odločitev o plebiscitu

Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin  Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Del državne himne Kraljevine je bila tudi ta melodija. *Posnetek  Gre za narodno budnico: Naprej, zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske, ki jo je prav tako uglasbil Davorin Jenko.

 

Filmska  kritičarka  in  publicistka  Stanka Godnič  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929  v Celju.

 

Slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, tam je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Pozneje je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski akademiji za likovno umetnost končal specialko za slikarstvo. Izobraževanje je nadaljeval tudi po diplomi; leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, na začetku sedemdesetih pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. *Posnetek Kot profesor je poučeval v Mariboru in predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Vsako etapo svojega likovnega maratona je, kot je dejal, želel prevoziti čim bolj smiselno polno. Njegova dela so v zbirkah več domačih ter tujih muzejev in galerij, uvrščen pa je tudi v več pregledov slovenske umetnosti 20. st. in posamezne preglede najpomembnejših svetovnih umetnikov. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 2008 v Mariboru Glazerjevo nagrado in leto pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1937 v Ljubljani.

 

9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem na pobudo dr. Franca Zagožna, vodje Demosovega poslanskega kluba, zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh, do 20. novembra, sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Tri tedne pred glasovanjem je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, ki je pomenil formalno zakonsko podlago za izvedbo plebiscita. Opozicija je sicer želela plebiscitno odločanje prestaviti na pomlad leta 1991, vendar so sklenili dogovor, po katerem so opozicijske stranke privolile v prvotni datum, Demos pa se je strinjal, da je za uspešen rezultat potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

9. november - glasba za himno Kraljevine Srbije

06.11.2022


Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske

Novinarka, zapisana filmski tematiki

Slikar, grafik in fotograf

Odločitev o plebiscitu

Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin  Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Del državne himne Kraljevine je bila tudi ta melodija. *Posnetek  Gre za narodno budnico: Naprej, zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske, ki jo je prav tako uglasbil Davorin Jenko.

 

Filmska  kritičarka  in  publicistka  Stanka Godnič  je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929  v Celju.

 

Slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, tam je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Pozneje je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski akademiji za likovno umetnost končal specialko za slikarstvo. Izobraževanje je nadaljeval tudi po diplomi; leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, na začetku sedemdesetih pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. *Posnetek Kot profesor je poučeval v Mariboru in predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Vsako etapo svojega likovnega maratona je, kot je dejal, želel prevoziti čim bolj smiselno polno. Njegova dela so v zbirkah več domačih ter tujih muzejev in galerij, uvrščen pa je tudi v več pregledov slovenske umetnosti 20. st. in posamezne preglede najpomembnejših svetovnih umetnikov. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 2008 v Mariboru Glazerjevo nagrado in leto pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1937 v Ljubljani.

 

9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem na pobudo dr. Franca Zagožna, vodje Demosovega poslanskega kluba, zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh, do 20. novembra, sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Tri tedne pred glasovanjem je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, ki je pomenil formalno zakonsko podlago za izvedbo plebiscita. Opozicija je sicer želela plebiscitno odločanje prestaviti na pomlad leta 1991, vendar so sklenili dogovor, po katerem so opozicijske stranke privolile v prvotni datum, Demos pa se je strinjal, da je za uspešen rezultat potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 


22.01.2023

25. januar - Ivan Trinko Zamejski "oče beneških Slovencev"

Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

24. januar - Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva

Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

21. januar - prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

20. januar - zabavno-poučni list "Dom in svet"

O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

19. januar - Karel Ozvald (1873-1946) in katedra za pedagogiko

Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

18. januar - "priznanje za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

17. januar - dr. Ivan Vidav (1918-2015) zapisan matematični znanosti

Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.01.2023

16. januar - Vinko Vodopivec (1878-1952) ustvarjalna moč glasbenega samouka

Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu


15.01.2023

15. januar - dr. Rajko Pavlovec (1932-2013) paleontolog, preučevalec davnega življenja

Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

14. januar  - Zlatan Vauda (1923-2010) glasbeni ustvarjalec v Srbiji

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi


08.01.2023

13. januar - stavka leta 1958, ki jo je bila oblast pripravljena zatreti tudi s silo

Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline


08.01.2023

12. januar - Evgen Bergant, novinar zapisan športu

Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva


08.01.2023

11. januar - knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi

Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade


08.01.2023

10. januar - Minka Skaberne (1882- 1965) pionirsko delo za slepe in slabovidne

Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

9. januar - "Buči morje adrijansko"

Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka


02.01.2023

8. januar - spomin na Pohorski bataljon

Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov