Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov