Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Neveljaven email naslov