Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjak za vojaško tehniko
Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih
V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik avstro-ogrske vojske Jožef Tomše je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, potem se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305-milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je deloval narodnokulturno in umetniško, ni bil zaželen. Njegova enodejanka Ksenija je bila poleg Försterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajana slovenska opera. Slišali bomo posnetek iz leta 1905, ki velja za najstarejši ohranjeni posnetek v našem glasbenem arhivu. *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko ter potem dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Politik in publicist Tone Fajfar je sodeloval na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal "Dolomitsko izjavo" ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno vstopil v Komunistično partijo. Ob izključevanju Edvarda Kocbeka iz političnega življenja na začetku petdesetih let je Fajfar med prvimi zavrnil njegova stališča, to pa se je ponovilo tudi leta 1975 v povezavi s Kocbekovim pričevanjem o povojnih pobojih. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brniku.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustavnopravno pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo ter tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Strokovnjak za vojaško tehniko
Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih
V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik avstro-ogrske vojske Jožef Tomše je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, potem se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305-milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je deloval narodnokulturno in umetniško, ni bil zaželen. Njegova enodejanka Ksenija je bila poleg Försterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajana slovenska opera. Slišali bomo posnetek iz leta 1905, ki velja za najstarejši ohranjeni posnetek v našem glasbenem arhivu. *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko ter potem dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Politik in publicist Tone Fajfar je sodeloval na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal "Dolomitsko izjavo" ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno vstopil v Komunistično partijo. Ob izključevanju Edvarda Kocbeka iz političnega življenja na začetku petdesetih let je Fajfar med prvimi zavrnil njegova stališča, to pa se je ponovilo tudi leta 1975 v povezavi s Kocbekovim pričevanjem o povojnih pobojih. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brniku.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustavnopravno pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo ter tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov