Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Častnik avstro-ogrske vojske Jožef Tomše je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, potem se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305-milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.

Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal  je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani   Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja.  Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je deloval narodnokulturno in umetniško, ni bil zaželen. Njegova enodejanka Ksenija je bila poleg Försterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajana slovenska opera. Slišali bomo posnetek iz leta 1905, ki velja za najstarejši ohranjeni posnetek v našem glasbenem arhivu. *Posnetek  Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa  k sinu na Pragersko ter potem dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma  ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester. 

Politik in publicist Tone Fajfar je sodeloval na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal "Dolomitsko izjavo" ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno vstopil v Komunistično partijo. Ob izključevanju Edvarda Kocbeka iz političnega življenja na začetku petdesetih let je Fajfar med prvimi zavrnil njegova stališča, to pa se je ponovilo tudi leta 1975 v povezavi s Kocbekovim pričevanjem o  povojnih pobojih. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brniku.

20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustavnopravno pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo ter tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.