Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjak za vojaško tehniko
Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih
V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik avstro-ogrske vojske Jožef Tomše je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, potem se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305-milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je deloval narodnokulturno in umetniško, ni bil zaželen. Njegova enodejanka Ksenija je bila poleg Försterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajana slovenska opera. Slišali bomo posnetek iz leta 1905, ki velja za najstarejši ohranjeni posnetek v našem glasbenem arhivu. *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko ter potem dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Politik in publicist Tone Fajfar je sodeloval na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal "Dolomitsko izjavo" ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno vstopil v Komunistično partijo. Ob izključevanju Edvarda Kocbeka iz političnega življenja na začetku petdesetih let je Fajfar med prvimi zavrnil njegova stališča, to pa se je ponovilo tudi leta 1975 v povezavi s Kocbekovim pričevanjem o povojnih pobojih. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brniku.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustavnopravno pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo ter tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Strokovnjak za vojaško tehniko
Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih
V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik avstro-ogrske vojske Jožef Tomše je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, potem se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305-milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Kot pravnika je avstrijska vlada Viktorja Parmo nenehno premeščala, saj uradnik, ki je deloval narodnokulturno in umetniško, ni bil zaželen. Njegova enodejanka Ksenija je bila poleg Försterjevega Gorenjskega slavčka največkrat izvajana slovenska opera. Slišali bomo posnetek iz leta 1905, ki velja za najstarejši ohranjeni posnetek v našem glasbenem arhivu. *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko ter potem dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Politik in publicist Tone Fajfar je sodeloval na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal "Dolomitsko izjavo" ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno vstopil v Komunistično partijo. Ob izključevanju Edvarda Kocbeka iz političnega življenja na začetku petdesetih let je Fajfar med prvimi zavrnil njegova stališča, to pa se je ponovilo tudi leta 1975 v povezavi s Kocbekovim pričevanjem o povojnih pobojih. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brniku.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagala sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustavnopravno pa je to pomenilo ločitev od zvezne države. Pri tem se je skupščina sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo ter tudi uradno začela postopek razdružitve. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški sabor. Zvezno predsedstvo v Beogradu je oba predloga 1. marca zavrnilo.
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Neveljaven email naslov