Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrtovčeva spodbuda Prešernu
Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev
Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, sedanjem Podnanosu, je leta 1843 v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljal podlistek z naslovom Vinoreja za Slovence. Po njem je pozneje izdal knjigo, ki velja za prvo vinogradniško in vinarsko strokovno delo v slovenskem jeziku. Na današnji dan tistega leta je v novicah objavil zapis z naslovom Vinske terte hvala in ga končal s prošnjo, naj France Prešeren, ki ga je imenoval »prvi pevec med nami«, pevec ljubezni, napiše hvalospev vinski trti. In res. Jeseni 1844 oziroma nekako za praznik sv. Martina je Prešeren napisal prvo različico pesmi z devetimi kiticami in ji dal naslov: Zdravica ob novini leta 1844. Rokopis v bohoričici hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V nekaj poznejših različicah je France Prešeren ustvaril besedilo pesmi, katere del danes sestavlja besedilo državne himne Republike Slovenije.
Arhitekt Marijan Amalietti se je v Mariboru vpisal v gimnazijo, maturiral pa je med vojno kot izgnanec v srbski Jagodini. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti in po diplomi poučeval arhitekturo risanja. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus pa obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.*Posnetek Je povedal Iztok Sitar, avtor dela Zgodovina slovenskega stripa od 1927 do 2017. Dodajmo, da je opremil vrsto knjig, največ za mladino, ter kot karikaturist sodeloval pri humorističnih časopisih – že v predvojnem Totem listu v Mariboru ter pozneje pri Pavlihi. Poleg tega je znan še po stripih ter kot avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih. Marijan Amalietti se je rodil pred 100 leti (1923) v Ormožu, kamor se je njegova družina pred fašizmom zatekla s Primorskega.
Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.
Politolog in antropolog Stane Južnič je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Politolog in antropolog Stane Južnič se je rodil pred 95 leti (1928) pri Fari pri Kostelu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vrtovčeva spodbuda Prešernu
Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev
Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, sedanjem Podnanosu, je leta 1843 v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljal podlistek z naslovom Vinoreja za Slovence. Po njem je pozneje izdal knjigo, ki velja za prvo vinogradniško in vinarsko strokovno delo v slovenskem jeziku. Na današnji dan tistega leta je v novicah objavil zapis z naslovom Vinske terte hvala in ga končal s prošnjo, naj France Prešeren, ki ga je imenoval »prvi pevec med nami«, pevec ljubezni, napiše hvalospev vinski trti. In res. Jeseni 1844 oziroma nekako za praznik sv. Martina je Prešeren napisal prvo različico pesmi z devetimi kiticami in ji dal naslov: Zdravica ob novini leta 1844. Rokopis v bohoričici hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V nekaj poznejših različicah je France Prešeren ustvaril besedilo pesmi, katere del danes sestavlja besedilo državne himne Republike Slovenije.
Arhitekt Marijan Amalietti se je v Mariboru vpisal v gimnazijo, maturiral pa je med vojno kot izgnanec v srbski Jagodini. Po maturi se je priključil partizanom in se kot mulovodec udeležil bitke na Neretvi. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in študiral na ljubljanski Tehnični fakulteti in po diplomi poučeval arhitekturo risanja. Kot arhitekt je znan po notranji preureditvi hotela Union in projektu njegovega prizidka. Njegov obsežni življenjski opus pa obsega tudi slikarstvo, ilustracijo, karikaturo in strip.*Posnetek Je povedal Iztok Sitar, avtor dela Zgodovina slovenskega stripa od 1927 do 2017. Dodajmo, da je opremil vrsto knjig, največ za mladino, ter kot karikaturist sodeloval pri humorističnih časopisih – že v predvojnem Totem listu v Mariboru ter pozneje pri Pavlihi. Poleg tega je znan še po stripih ter kot avtor lutk in scenograf pri lutkovnih filmih. Marijan Amalietti se je rodil pred 100 leti (1923) v Ormožu, kamor se je njegova družina pred fašizmom zatekla s Primorskega.
Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah, sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze in bil med pobudniki ustanovitve kmetijske šole v Tinjah. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.
Politolog in antropolog Stane Južnič je leta 1949 končal diplomatsko šolo v Beogradu in pozneje tam tudi diplomiral na filozofski fakulteti ter doktoriral na visoki šoli za politične vede. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej pa je bil v diplomatski službi v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ter v Latinski Ameriki. Pozneje je bil na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko. V letih od 1967 do 74 je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval socialno in politično antropologijo ter novejšo svetovno zgodovino in bil med drugim tudi utemeljitelj družboslovne smeri antropologije. Napisal je več kot dvajset znanstvenih monografij in visokošolskih učbenikov. Politolog in antropolog Stane Južnič se je rodil pred 95 leti (1928) pri Fari pri Kostelu.
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov