Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah
Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.
Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka Marta Vukan poudarja, da je bil njen oče Jožef Kuhar eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.
"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."
Po besedah Janje Bürmen iz TIC Moravske Toplice, je občina prejemnica trajnostnega znaka Slovenia Green. Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo Boštjana Berketa, ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo Heleno začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.
"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."
V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom Damjanom Jožica Celec ustvarja že leta.
"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."
Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.
"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Podravsko statistično regijo je Ana Skrt raziskovala v Ormoških lagunah, Središču ob Dravi, na Gorci in Ulmovem v Halozah ter na Bregu pri Majšperku. Spoznavala je življenje viničarjev, okušala sodobno haloško kulinariko, bila v oljarni z več kot 115 letno tradicijo, spoznala vinarja, ki piše butično vinsko zgodbo in okrivala številne živalske vrste v naravnem rezervatu.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Obalno-kraška regija je priljubljena med domačimi turisti, Tina Lamovšek pa je poiskala 3 turistične točke, ki jih morda sploh še niste obiskali. Za razmislek, kam točno, vam ponudimo tri besedne zveze: »videti kamen«, torkla in slovenska Pisa. Odgovor je sicer: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in vasica Črni Kal.
Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot. 12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja? Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje.
Neveljaven email naslov