Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
856 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Oddaja So Vakeres? Kaj Govoriš? te dni praznuje sedmo obletnico ustvarjanja. Oddaja, ki pripravljajo Romi in je v romskem jeziku, je na sporedu televizije Slovenija vsak drugi torek. Jubilej oddaje so njeni ustvarjalci obeležili z javnim snemanjem v romskem naselju Pušča, ki mu je sladil pogovor o Romih v medijih. Ob tej priložnosti bomo podrobneje spoznali samostojno krajevno skupnost Pušča in novo pesniško zbirko Romske sanje, Jožeka Horvata Muca.
Vse tri belokranjske občine so obstoječa romska naselja opredelila v veljavnih občinskih prostorskih načrtih, kar pomeni da so vzpostavljeni postopki za legalizacijo naselij. Zdaj so na vrsti odkupi zemljišč, za katere pa med Romi ni prav veliko zanimanja. To je bila ena izmed tem posveta v Črnomlju, na katerem so župani, predstavniki ministrstev, policije, šolstva, centrov za socialno delo in Romi, iskali rešitve. Prejemniki socialno varstvenih transferjev bi se morali bolj zavedati, da denarna socialna pomoč ni samo pomoč za premagovanje trenutke stiske. Vse bolj namreč kaže, da gre za neke vrste posojilo s strani države, ki ga bo potrebno nekoč vrniti, privede lahko celo do zaznambe v zemljiški knjigi. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Pred iztekom roka za vložitev kandidatur za volitve romskega svetnika v občini Grosuplje, ki jih v drugo v njenem imenu izvaja državna volilna komisija, smo bili v Grosuplju in preverili zakaj le-teh niso izvedli ob lanskoletnih rednih lokalnih volitvah. Župan občine, Peter Verlič, pravi, da zaradi nezanimanja Romov, nekdanji romski svetnik Elko Hudorovac pa, da o tem niso bili obveščeni. Pogovarjali smo se s pesnikom Jožetom Livijenom, ki na Goričkem živi samosvoje, nomadsko in samotarsko življenje, poleg poezije ga zanima tudi slikarstvo. Znova je mesec naokoli, zato bomo, skupaj s poslušalci izbirali domačo in tujo romsko skladbo minulega meseca. Predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so, na domačem delu - skladbi KADA U VILAUGU ROVLA, Rom Ton in GUT, Balkan Boys feat. Ajnur Asanov. Na tujem pa skladbi BALALAU FROM BUCHAREST, Taraf de Ha?douks in KADI LUMA MANGE LASO, Parno Graszt. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Pred iztekom roka za vložitev kandidatur za volitve romskega svetnika v občini Grosuplje, ki jih v drugo v njenem imenu izvaja državna volilna komisija, smo bili v Grosuplju in preverili zakaj le-teh niso izvedli ob lanskoletnih rednih lokalnih volitvah. Župan občine, Peter Verlič, pravi, da zaradi nezanimanja Romov, nekdanji romski svetnik Elko Hudorovac pa, da o tem niso bili obveščeni. Pogovarjali smo se s pesnikom Jožetom Livijenom, ki na Goričkem živi samosvoje, nomadsko in samotarsko življenje, poleg poezije ga zanima tudi slikarstvo. Znova je mesec naokoli, zato bomo, skupaj s poslušalci izbirali domačo in tujo romsko skladbo minulega meseca. Predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so, na domačem delu - skladbi KADA U VILAUGU ROVLA, Rom Ton in GUT, Balkan Boys feat. Ajnur Asanov. Na tujem pa skladbi BALALAU FROM BUCHAREST, Taraf de Ha?douks in KADI LUMA MANGE LASO, Parno Graszt. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Mednarodna romska konferenca v Murski soboti je bila namenjena izmenjavi mnenj in izkušenj o politični participaciji Romov na mednarodni ravni, predstavljeno je bilo dosedanje delo Evropske romske zveze, katere cilj v prihodnje je izboljšati sodelovanje z institucijami Sveta Evrope in ostalimi evropskimi institucijami. Spremljali smo prvo sejo članov murskosoboške komisije za romska vprašanja in se pogovarjali z mag. Mehmedom Mujićem iz Bosne in Hercegovine. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Enisa Brizani in Roman Kuhar.
Zveza Romov za dolenjsko opaža, da je vedno več Romov brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, še vedno je preveč lažnih klicev iz romskih naselij na številko 112, odnos Romov do zdravstvenega osebja je prepogosto žaljiv. Na drugi strani zdravstveni delavci vidijo težavo v tem, da Romi nimajo izbranega osebnega zdravnika. Možnosti izboljšanja stika med Romi in javnimi institucijami na področju zdravja, so preučili na posvetu v Novem mestu. Ena od rešitev bi lahko bila po vzoru vrtcev, tudi ambulanta v romskem naselju. Državna volilna komisija je prevzela pristojnost izvedbe volitev romskega svetnika v občini Grosuplje - volitve bodo 12. aprila. Vedno več Romov iz Prekmurja poišče zaposlitev v sosednji Avstriji, med njimi je tudi Vinko Cener. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.
Po pričevanjih ter obstoječi literaturi so bili tudi Romi iz Prekmurja žrtve nacističnega nasilja. Svojcem so pripovedovali o »logorih«, v Turnišču je padlo 6 romskih talcev. Natančno število žrtev Porrajmosa, kot se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah pa je pod nacisti umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota bomo lahko posegali tudi po romski literaturi in si ogledali fotografsko razstavo Phuro Kher. Skupaj z vami izbiramo domačo in tujo romsko skladbo minulega meseca. Predloga po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča na domačem delu sta skladbi MUZIKANT, Vlado Kreslin in ČORI ROMNI, Langa. Na tujem delu lahko izbirate med skladbama MI GITANA, Amparo Sánchez in ROMANO KHEJIPO, Romano Drom.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Ministrstvo za šolstvo je v luči varčevanja , z novim letom ukinilo financiranje učne pomoči v osnovnih šolah. Preverili smo ali med te ukrepe, sodi tudi financiranje ur dodatne strokovne pomoči za učence Rome. Pogovarjali smo se z novo romsko svetnico v občini Črenšovci, predstavljamo pet mladeničev pod imenom Čhungar Band, ki so konec preteklega leta izdali prvi singl z naslovom Poletiva. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Okrogla miza v organizaciji društva Ključ je ponovno opozorila na problem prisilnih porok v Sloveniji. Rezultati raziskave Inštituta RS za socialno varstvo namreč kažejo, da bo tudi Slovenija na tem področju morala sprejeti določene ukrepe in tako kot nekatere države, tovrstno tradicijo obravnavati kot kaznivo dejanje. Pogovarjali smo se s Tino Friedreich in Santano Horvat, predstavljamo romsko zasedbo iz Goričkega v Prekmurju. Pet mladeničev pod imenom Čhungar Band je združila ljubezen do glasbe, konec preteklega leta so izdali prvi singl z naslovom Poletiva. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
»Člani sveta so pokazali enotnost, upam da se bo obdržala«, je po izvolitvi na mesto predsednice Sveta romske skupnosti, povedala Janja Rošer. Člani novo konstituiranega sveta, so ji v prihodnjih dveh letih, znova zaupali vodenje najvišje institucije Romov na državni ravni. Organizacija REYN, katere prednostno delovanje je usmerjeno v predšolsko izobraževanje romskih otrok, je v Budimpešti predstavila novo metodo za delo z romskimi otroki v predšolski vzgoji - Persona Doll. Obiskali smo božično-novoletno prireditev za otroke na Pušči
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Novoustanovljeno novomeško romsko društvo Opre Roma želi delovati širše, in ne zgolj v nekaterih naseljih, kot se v zadnjem času očita Zvezi Romov za Dolenjsko. Člani društva, med katerimi niso samo Romi, želijo na podlagi rešitev, ki so se kot dobre izkazale v romskem naselju Šmihel, pomagati v ostalih novomeških romskih naseljih. O jedeh in jedilnikih ob različnih priložnostih, smo se pogovarjali s Sonjo Horvat iz Romskega kulturno turističnega društva Pušča.
Romsko naselje Šmihel velja za eno bolje urejenih romskih naselij v novomeški občini. Šli smo po sledi dopisa, ki ga je krajevna skupnost Šmihel v zameno za sanitarije in vodo, v podpis ponudila nekaterim prebivalcem. Bili smo na predavanju »Življenje skozi oči Romov«, ki ga je v okviru projekta Prečkajmo meje – združimo svet, pripravil Mladinsko kulturni inkubator Mansarda. Pogovarjali smo se z glasbenico Matejo Ivanov iz Beltincev, ki je dedku posvetila skladbo Čarna kitara. Kot vsak prvi ponedeljek v mesecu izbiramo domačo in tujo romsko skladbo minulega meseca. Predloga po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča na domačem delu sta: Pesem za Ačkija, zasavske skupine Orlek in Vaker čaje Romane, ki jo je skupina Balkan Boys, skupaj z romskim pevcem Rokijem Selimovim, izvedla na lanskoletnem koncertu v Studiu 14. Na tujem delu boste lahko izbirali med madžarsko skupino Söndörgő in njihovo izvedbo tradicionalne romske skladbe Davulja in gosti letošnjega rojstnodnevnega koncerta oddaje Naše poti, skupino Acquaragia Drom iz Rima in njihovo interpretacijo nepozabnega zimzelenčka 24 Milla Baci. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Romski otroci iz prekmurskih osnovnih šol so se pomerili v znanju iz romoloških tem. Ostalim sošolcem so se predstavili s plesom, glasbo, petjem in recitacijami v romskem in slovenskem jeziku. Bili smo na večeru romske glasbe "Drugačnost nas združuje", predstavili bomo delovanje hrvaške nevladne romske organizacije úzor iz Hrvaške, pogovarjali smo se z 22-letno Dorotejo Horvat iz majhnega romskega naselja Černélavci v Prekmurju. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov