Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
861 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Novoustanovljeno novomeško romsko društvo Opre Roma želi delovati širše, in ne zgolj v nekaterih naseljih, kot se v zadnjem času očita Zvezi Romov za Dolenjsko. Člani društva, med katerimi niso samo Romi, želijo na podlagi rešitev, ki so se kot dobre izkazale v romskem naselju Šmihel, pomagati v ostalih novomeških romskih naseljih. O jedeh in jedilnikih ob različnih priložnostih, smo se pogovarjali s Sonjo Horvat iz Romskega kulturno turističnega društva Pušča.
Romsko naselje Šmihel velja za eno bolje urejenih romskih naselij v novomeški občini. Šli smo po sledi dopisa, ki ga je krajevna skupnost Šmihel v zameno za sanitarije in vodo, v podpis ponudila nekaterim prebivalcem. Bili smo na predavanju »Življenje skozi oči Romov«, ki ga je v okviru projekta Prečkajmo meje – združimo svet, pripravil Mladinsko kulturni inkubator Mansarda. Pogovarjali smo se z glasbenico Matejo Ivanov iz Beltincev, ki je dedku posvetila skladbo Čarna kitara. Kot vsak prvi ponedeljek v mesecu izbiramo domačo in tujo romsko skladbo minulega meseca. Predloga po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča na domačem delu sta: Pesem za Ačkija, zasavske skupine Orlek in Vaker čaje Romane, ki jo je skupina Balkan Boys, skupaj z romskim pevcem Rokijem Selimovim, izvedla na lanskoletnem koncertu v Studiu 14. Na tujem delu boste lahko izbirali med madžarsko skupino Söndörgő in njihovo izvedbo tradicionalne romske skladbe Davulja in gosti letošnjega rojstnodnevnega koncerta oddaje Naše poti, skupino Acquaragia Drom iz Rima in njihovo interpretacijo nepozabnega zimzelenčka 24 Milla Baci. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Romski otroci iz prekmurskih osnovnih šol so se pomerili v znanju iz romoloških tem. Ostalim sošolcem so se predstavili s plesom, glasbo, petjem in recitacijami v romskem in slovenskem jeziku. Bili smo na večeru romske glasbe "Drugačnost nas združuje", predstavili bomo delovanje hrvaške nevladne romske organizacije úzor iz Hrvaške, pogovarjali smo se z 22-letno Dorotejo Horvat iz majhnega romskega naselja Černélavci v Prekmurju. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Na pobudo hrvaškega romskega društva Kali Sara, Romi 5. novembra obeležujejo dan romskega jezika. V ta namen so v Murski Soboti pripravili mednarodni simpozij, ki so ga letos povezali z literaturo o genocidu nad Romi v drugi svetovni vojni. Udeleženci mednarodno zastopane okrogle miza na temo romskega jezika v Ljubljani, so opozorili na kršenje in odvzemanje pravic do informiranja, do medijskega prostora in izobraževanja v maternem jeziku. Bili smo na strokovnem srečanju od dekadi romskega svetnika v Sloveniji, pogovarjali smo se z 22-letno Dorotejo Horvat iz majhnega romskega naselja Černélavci v Prekmurju. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
): V njej pa tokrat več o izobraževanju romskih svetnikov, ki ga je pripravil Svet romske skupnosti, Predstavili bomo Marcela Baranjo - študenta 2. letnika na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in se pridružili otrokom, ki so med počitnicami na taboru na Ptuju spoznavali kulturo Romov . Tudi tokrat pa bodo poslušalci lahko izbrali novi romski popevki meseca.
V okviru študentske izmenjave Erasmus+, je 30 študentov Romov in pripadnikov večinskega prebivalstva iz Slovenije, Hrvaške in Francije, minuli teden obiskovalo program z naslovom Romska identiteta v evropskem kontekstu. V okviru programa so študentje med komunicirali tudi s pomočjo pantomime. Cilj projekta Jaz te vidim - ti me vidiš?, je približati in prikazati romsko kulturo širši publiki. Ena od prireditev v nizu tega projekta je konec tedna potekala tudi v Velenju. Pogovarjali smo se s 37 letnim Jankom Flisarjem, ki je pred štirimi leti kandidiral za župana občine Cankova, danes je romski svetnik v tej občini.
Kurikulum usposabljanja strokovnjakov za delo z Romi z motnjo v duševnem razvoju in samih pripadnikov romske skupnosti, je skupaj s partnerji iz Madžarske, Grčije in Litve, pripravil Center za izobraževanje in kulturo Trebnje. Namenjen je odpravljanju diskriminacije in predsodkov, ki temelji na nesprejemanju oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki je, ko govorimo o pripadnikih romske skupnosti dvoplastna. Bili smo na okrogli mizi o položaju romskih žensk v družbi, Aljoša Rudaš in Samira Horvat, bosta predstavila način dela in vzgoje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pogovarjali smo se z novim kočevskim romskim svetnikom, 21-letnim Elvisom Majerjem.
V Sloveniji smo dobili 19 novih romskih svetnikov. Poklicali smo nekaj novih obrazov med njimi in z njimi spregovorili tudi o njihovih prihodnjih aktivnostih. Obiskali smo krajevno skupnost Pušča, ki letos praznuje 12 letnico samostojnosti. Po evropskem tednu mobilnosti je del Pušče tudi novo kolesarsko počivališče. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Spremljali bomo rezultate volitev romskih svetnikov, sicer pa nas Naše poti najprej vodijo v Prekmurje. Tam sta bili konec meseca dve večji konferenci. Prva mednarodna konferenca z naslovom "Sožitje in razvoj romske skupnosti", je bila hkrati tudi zaključna konferenca projekta Romska hiša.
Ob bližajočih se lokalnih volitvah, ko bodo v 20-ih z Zakonom o lokalni samoupravi določenimi občinami po Sloveniji, svoje predstavnike v občinske svete volili tudi Romi, smo v studio povabili predstavnike dveh organizacij, ki združujeta romske svetnike v Sloveniji. Spregovorili bomo o težavah, s katerimi se romski svetniki srečujejo pri svojem delu v občinskih svetih in tudi o dobrih praksah, ki bi jih veljajo ohraniti tudi v prihodnje. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Ob bližajočih se lokalnih volitvah, ko bodo pripadniki romske narodnosti s posebno volilno pravico, volili svoje pripadnike v občinske svete v 20-ih občinah po Sloveniji, smo preverili postopke za vložitev kandidature. Torjenje je običaj, ki ga Romi v Prekmurju, še posebej na Goričkem zelo dobro poznajo. Gre za običaj ki se izvede, ko pri hiši dobijo novorojenčka. Posipavanje slame in perja pa naj bi novemu družinskemu članu prineslo sreče in zdravja. Bili smo na zaključni konferenci projekta »Zapolnimo čas na kreativen način – romska moda« in se pogovarjali z ustanoviteljico romsko kulturnega turističnega društva Ternipe –Mladost iz Pušče.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V nizu poletno obarvanih oddaj, ki so bolj glasbeno obarvane, bo rdeča nit oddaje tradicionalni glasbeni obračun z romsko glasbeno produkcijo. V letošnjem letu jo je zaznamovala izdaja kompilacije "Vstanite, ljudje" s podnaslovom "Romska pop glasba iz Titove Jugoslavije, 1964 - 1980. Album navduši z jagodnim izborom romskih skladb in tehtno napisanim spremnim besedilom njegovih urednikov. Z glasbo se vračamo v romsko glasbeno produkcijo od 70 let naprej.
V začetku decembra lani je bila gostja tradicionalnega rojstnodnevnega koncerta Naših poti v Studiu 14 Radia Slovenija ena najbolj odmevnih mlajših madžarskih romskih zasedb - skupina Romengo. Njen zaščitni znak je glas Monike Lakatos, ene naboljših mladih madžarskih romskih pevk. Romengo, ki se predstavlja kot novi glas romske glasbe vzhodne Evrope, igra madžarsko podeželsko romsko glasbo. Na odru, v stiku s publiko je še bližje svojim glasbenim koreninam kot na studijskih posnetkih. Je neposredna, spontana, groba, brez uglajene kozmetike sredinskega toka v etno glasbi.
Neveljaven email naslov