Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
856 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/glasbeno-popotovanje-skozi-romsko-glasbo/362976
Glasba dolenjskih Romov s pevko Šanin Balažek
Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki je pred publiko prvič stopila že v osnovni šoli. Že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. obletnici Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki že vrsto let zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo Dolenjske. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji, posnela več CD-jev. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti – Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba, Imer Traja Brizani – Amala http://www.brizani.si/
Skladatelj in multiinstrumentalist Imer Traja Brizani je dobro znan slovenski glasbeni javnosti. Na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja v Prištini, v družini prvega romskega jazz trobentača v nekdanji Jugoslaviji in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot oče, katerega identitetne in profesionalne poti so nihale med romskimi koreninami in vsakodnevnimi stiki s pretežno neromskimi sosedi in sodelavci, ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa si vztrajno zagotavlja ustrezno mesto med jazz glasbeniki na Slovenskem. Je zagnan posameznik, ki se zaveda pomena glasbene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti neposrednega družinskega okolja. Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock ali pop etno fuzije do soula, jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija – Vlado Kreslin http://www.kreslin.com/
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom pri nas. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri. Žlahtni jo v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Le pred dobrim mesecem dni se je v prestolnici Katalonije Barceloni priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Že lep čas ga v Naših poteh postavljamo za zgled neambicioznim ali pa apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin tudi danes tukaj zdaj še vedno dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere pa moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno, z nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak spodobnejši tamkajšnji romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
Fotogalerijo s prireditve si lahko ogledate s pomočjo spodnje povezave (foto: Aleš Ogrin):
Društvu Terne Roma iz Maribora je v okviru projekta "Zaposlimo čas na kreativen način - Romska Moda", pripravilo razstavo in na njej predstavilo romsko kulturno dediščino oblačenja in dekorativne izdelke, ki krasijo romske domove. Bili smo na otvoritvi Muzejske galerije romske zgodovine v Černelavcih in si ogledali nekaj zabeleženih utrinkov - legend, ki so jih Romi prenašali predvsem ustno. Ob izidu novega, že četrtega studijskega albuma, smo se pogovarjali s članom skupine Halgato band. Preverili smo kako urejena so romska naselja v občini Cankova. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Pri zaposlovanju pripadnikov ranljivih skupin, med katere sodijo tudi Romi, so delodajalci upravičeni do subvencij. Kljub temu, bodo vsaj na dolenjskem kot pravijo, raje dvakrat premislili ali bodo zaposlili Roma. Na drugi strani v Prekmurju, so Romi priložnost za zaposlitev dobili v sosednji Avstriji, kjer jih niso vprašali kdo ali kaj so, temveč kaj znajo delati. To sta le dva izsledka konference na temo zaposlovanja Romov v Novem mestu, kjer je romsko društvo Romani Veseli predstavilo nov projekt Eko-etno romska moda. Zbiranju humanitarne pomoči za pomoč poplavljencem na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, sta se pridružili tudi dve romski organizaciji. Petič letos bomo izbirali najboljšo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Tokratni predlogi po izboru glasbenega urednika Petra Barbariča so: na domačem delu UŠTI, UŠTI BABA, Amala in DJELEM DJELEM, Mišo Kontrec. Na tujem delu pa boste lahko izbirali med HEY DENYSHA, Džansever in PAPURUGA, Kal. Vabljeni k poslušanju in glasovanju.
Predstavniki nekaj romskih organizacij iz Slovenije so se udeležili delavnice, ki je bila namenjena slovenskim in italijanskim nevladnim organizacijam, ki so aktivne na področju boja proti diskriminaciji, s posebnim poudarkom na družbeni vključenosti Romov in Sintov. Ideja obrtne cone v Prekmurju, kjer bi priložnost za zaposlitev dobili tudi Romi, se počasi uresničuje. Ideja bo kmalu realizirana v občini Dobrovnik.
V organizaciji Sveta Evrope je v Strasbourgu potekalo 7. zasedanje Ad hoc odbora Sveta Evrope za vprašanja Romov. Poudarek tokratnega zasedanja je bil na razvoju politik na nacionalnih ravneh, predvsem na področju bivanjskih razmer, romskih žensk in otrok in izobraževanja. Preverili smo kakšne so značilnosti in jezikovne posebnosti govorcev romskega jezika, kot jih vidijo na oddelku za kulturo govora na Radiu Slovenija. Pogovarjali smo se z mladim uspešnim podjetnikom, Vladimirjem Rozmanom. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja smo si ogledali rezultate projekta: Kamenci z okusom. Projekt, ki spodbuja ustvarjalnost romskih žensk, vzpostavlja medkulturni dialog in postopno socio-ekonomsko emancipacijo romskih žensk, združuje tradicijo in sodobnost. Videli smo nekaj izvirnih kosov oblačil iz jeansa s pridihom etno melosa, ki so jih romske ženske skreirale, sešile in predstavile kar same in se osvežili z domačim zeliščnim čajem. Konec tedna sta ti dve društvi na tradicionalen način pozdravili prihod pomladi »Ederlezi«. Pogovarjali smo se s članom Romskega akademskega kluba in vzgojiteljem v vrtcu na Pušči, Aljošo Rudašem. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Na mednarodni konferenci o zaposlovanju Romov so prevetrili položaj Romov na trgu dela, izpostavili uspešne projekte in preverili možnosti pridobivanja sredstev za realizacijo projektov in programov za zaposlovanje Romov in za razvoj podjetništva Romske skupnost. V Novem mestu v okviru projekta » Romsko življenje« nastajajo kratki filmi, ki jih snema in režira romska mladina. Mladi Romi so aktivni tudi v Prekmurju, kjer v okviru festivala Romano Čhon pripravljajo in izvajajo jezikovne delavnice za otroke. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Težave Romov je treba reševati znotraj trikotnika, ki ga tvorijo država, lokalna skupnost in Romi, je na slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov v Trebnjem opozorila državna sekretarka in vodja urada za narodnosti Tamara Vonta. Stanje romske skupnosti se izboljšuje, vendar mora tam, kjer župani nočejo ali ne morejo odigrati svoje vloge, le to prevzeti država, pa je ob svetovnem dnevu Romov v Novem mestu povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Bili smo na prvi prireditvi ob dnevu Romov v občini Puconci, kjer bo na ogled tudi razstava z naslovom »Kopija je enaka originalu« avtorjev Jake Gasarja, Harisa Tahirovića in mladih ustvarjalcev in na slavnostni prirediti ob Svetovnem dnevu Romov in otvoritvi Romske restavracije - Romani kafenava v Mariboru. Glasbeni izbor Peter Barbarič, voditelja Roman Kuhar in Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov